četrtek, 6 februarja, 2025

Iz te kategorije

Na današnji dan: Dominik Kužnik

Dominik Kužnik se je kljub temu, da je izhajal iz uradniške družine, odločil za rudarski poklic. Poročil se je z Anico Dimnik. Med vojno je bil član partizanskih enot, po vojni je končal rudarsko šolo, se zaposlil kot rudarski nadzornik, potem pa opravljal različne funkcije na občinskem ljudskem odboru. Med drugim je bil tudi ravnatelj Rudarske šole, vodil je takratni MLO Trbovlje (v bistvu je bil župan) in okrajni sindikalni svet. Bolezen, ki jo je staknil na zadnjem rudarskem štrajku pred vojno, ga je pokopala, starega komaj 44 let.

Življenje

Dominik Kužnik se je rodil 21. julija 1914 v Trbovljah kot prvorojenec v uradniški družini. Deležen je bil stroge uradniške vzgoje, ki takrat ni dopuščala nobenega ugovora. Še ne šestnajstleten je šel delat v rudnik, da je lahko nadaljeval šolanje na celjski rudarski šoli. Leta 1939 si je v štrajku rudarjev “prislužil” rano na želodcu, ki ga je nato mučila celo življenje in ga tudi prezgodaj pokopala. Oktobra 1940 se je na Brezju poročil z Anico Dimnik in imel z njo tri otroke.

Druga svetovna vojna je prekinila njegovo šolanje, zopet se je zaposlil v rudniku, leta 1944 pa je odšel v partizane, od koder se je vrnil s činom politkomisarja. Leta 1946 je v Ljubljani zaključil rudarsko šolo in se zopet zaposlil pri rudniku kot rudarski nadzornik. Zaradi bolezni se je zaposlil najprej na okraju, potem na občinskem ljudskem odboru, kjer je opravljal številne funkcije, med drugim je bil tudi ravnatelj Rudarske šole Trbovlje. Dominik Kužnik je vodil občino Trbovlje (predsednik MLO Trbovlje) od avgusta 1951 do oktobra 1952. Takrat je prosil za razrešitev, saj je prevzel okrajni sindikalni svet.

Kužnik je 13. aprila leta 1960 zaradi zapletov po operaciji želodca umrl, star komaj 44 let.

Pomembnejši dogodki in pridobitve v času njegovega vodenja Trbovelj

V času njegovega županovanja je v planinskem domu na Mrzlici in v planinski postojanki na Kumu zagorela električna luč. Odprli so Partijski dom, prvega v Sloveniji in Jugoslaviji.

Leta 1952 so Centralne rudarske delavnice preimenovali v Strojno tovarno Miha Marinko. Podjetje za manjša gradbena dela Megrad so ločili od ostalih komunalnih podjetij. Junija je začelo z delom Mestno dimnikarsko podjetje. V zgornjih Trbovljah so zgradili garaže z delavnicami za delo Avtoprevozniškega podjetja, ki je leta 1952 od podjetja SAP prevzelo osebni prevoz potnikov po Trbovljah. Podrli so nekdanjo glažuto.

Avgusta je v Trbovljah potekal Zlet Svobod. Zgrajen je bil Športni dom Rudar. Zgradili so prizidka h gimnaziji. Rekonstruirali so cesto skozi Trbovlje. Adaptirali so stavbo TVD Partizan. Postavili so več kioskov za prodajo časopisov in revij.

V šolskem letu 1952/53 je začela z delom Industrijska kovinarska šola. 29. novembra je začela z delom nova tovarna pohištva. Isti dan so odprli Dom Svoboda Zasavje in odkrili spomenik revolucije na Trgu revolucije. V letu 1952 so zgradili pet stanovanjskih blokov z 52 stanovanji.

Savus

Foto: Župani naših Trbovelj

Viri in literatura

Irena Ivančič Lebar, Župani naših Trbovelj


 

Previous article
Next article

Isti avtor