Med ljudmi je Anton Stergaršek imenovan graditelj elektrarn. Pravzaprav ni bil le graditelj, ampak projektant skoraj vseh slovenskih hidroelektrarn, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju drugih, tudi največje v bivši Jugoslaviji – Đerdap na Donavi.

Namesto duhovnika gradbenik

Anton Stergaršek se je rodil 6. oktobra 1901 v Šavni Peči v kmečki družini materi Ani in očetu Antonu. Kljub temu, da je bila kmetija majhna, družina pa številna (sedem otrok), so mlademu Antonu omogočili šolanje. Ljudsko šolo je končal v Zidanem Mostu. Potem je obiskoval humanistično gimnazijo v Mariboru. Domači so ga menda želeli videti v duhovniškem poklicu, Anton pa je izbral tehničnega.

Leta 1922 se je vpisal na Tehnično fakulteto v Ljubljani – gradbeni oddelek. Po končanem študiju (diplomiral je leta 1930) je dobil delo pri Upravi za ceste Dravske banovine v Mariboru. Tam je delal do leta 1941.

Družina

V teh letih se je poročil z ženo Marijo in si začel ustvarjati družino. Že pred vojno sta se rodili hčerki Majda in Marjana, po vojni pa še sin Andrej. Čeprav je živel v Mariboru, se je rad vračal v svojo rojstno Šavno Peč. Tudi zaradi sorodnikov, ki so ostali na kmetiji. Bil je sodobnik velikega zgodovinarja Janka Orožna. Pravzaprav sta bila bratranca, njuni mami sta bili namreč sestri.

Vojna

Po začetku vojne je bil v letih 1941 in 1942 nemški vojni ujetnik. Potem je bil dve leti zaposlen kot inženir – projektant pri podjetju Alpen Elektrowerke v Grazu. V tem času se je večkrat vračal v Šavno Peč, kjer je pred strahotami vojne v mirnejšem okolju na domači kmetiji našla zavetje njegova družina. Leta 1944 je odšel v partizane. Pri okrajnem odboru OF Trbovlje je vodil posle gradbenega referenta.

Povojna kariera

Po vojni se je Stergaršek z družino spet preselil v Maribor. Najprej je delal spet na cestah na gradbenem oddelku v Mariboru. Potem pa je  pri Državnih elektrarnah Slovenije oblikoval projektantsko skupino za HE na Dravi. Od leta 1949 do 1966 je vodil skupino Drava inženirskega biroja Elektroprojekt v Mariboru. Tudi po upokojitvi leta 1966 je še vedno delal. Umrl je 5. julija 1973 v Mariboru.

Izjemno projektantsko delo

Njegovo projektantsko delo je izjemno. Projektiral je več cest, med drugim tudi cesto Hoče – Areh. Že v Grazu je sodeloval pri projektiranju hidroelektrarn (Dravograd, Mariborski otok). Izdelal je osnovni projekt energetske izrabe Drave od Dravograda do Fale ter od Maribora do Ormoža. Bil je idejni in glavni projektant za HE Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Zlatoličje, ki je bila zadnja HE, zgrajena po njegovem glavnem projektu (leta 1969). Z njegovimi projekti so obnovili HE Dravograd in Fala. Izdelal je osnutek za projekt izjemno veliko HE Đerdap na Donavi. Variantno je izdelal projekt za HE Loka in sodeloval pri projektu HE Formin. Pravzaprav je sodeloval pri pripravi gradnje večine HE v tedanji Jugoslaviji, saj je bil član strokovne komisije za jugoslovansko elektrogospodarstvo. Še posebej pa je njegova izjemna izkušenost prišla do izraza pri gradnji teh velikih objektov v Sloveniji. Velik je bil tudi njegov prispevek pri delu meddržavne komisije za Dravo.

Stergaršek je bil pronicljiv pri svojem delu, njegovi projekti so bili strokovno dobro podkovani, sodobni in inovativni. Do popolnosti je razvil stebrski tip HE. V strokovnih krogih so ga cenili kot izrednega strokovnjaka gradbene stroke in odličnega projektanta. Njegov prispevek pri gradnji slovenskih hidroelektrarn je neprecenljiv. Umrl je 5. julija 1973 v Mariboru.

MP

Foto: Letopis občine Hrastnik

Viri in literatura

Marko Planinc, Letopis občine Hrastnik, 1999