V ponedeljek, 1. julija 2024, je Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik v sodelovanju Centrom za kulturo, izobraževanje in informiranje Gradac iz Raške in Občino Hrastnik. v sklopu prireditev ob občinskemu prazniku pripravilo predavanje in razstavo o Milunki Savić, najbolj odlikovani ženski v 1. svetovni vojni.
Predavanje Danijele Matović
O izjemni srbski herojinji Milunki Savić iz območja Raške, udeleženki obeh balkanskih vojn in prve svetovne vojne, ki velja za najbolj odlikovano žensko v dosedanji zgodovini vojn, je predavala diplomirana umetnostna zgodovinarka Danijela Matović – oseba, ki o tej hrabri bojevnici največ ve. Matović je zaposlena kot organizatorka muzejske dejavnosti in kustosinja v Centru za kulturo, izobraževanje in informiranje Gradac. Je avtorica projekta Spominska soba Milunke Savić in soavtorica stalne razstavne zbirke o Milunki Savić v Jošanički banji. V decembru lanskega leta se je odzvala povabilu iz OZSČ Hrastnik, s tem dogodkom so prispevali k obeležitvi 50. obletnice podpisa listine o pobratenju med rudarskima mestoma Raška in Hrastnik.
Prisotne na predavanju je pozdravil podpredsednik OZSČ Hrastnik Igor Pogačnik. Med gosti so bili tudi podpredsednik Zveze slovenskih častnikov Martin Jugovac, podžupanja občine Hrastnik Katjuša Laznik in delegacija občine Raška na čelu s predsednikom občine Darkom Milićevićem.
V vojsko namesto brata
Na predavanju smo se seznanili z izredno zanimivim življenjem Milunke Savić, udeleženke 1. in 2. balkanske vojne ter 1. svetovne vojne. Tedaj skromno kmečko dekle iz vasi Koprivnica, raztegnjeni na zahodnih pobočjih Kopaonika pri Jošanički banji se je med mobilizacijo pred 1. balkansko vojno vključila v sestavo srbske vojske namesto svojega mlajšega brata Miluna, svojo žensko identiteto je skrivala. Borila se je v bombaškem vodu Drinske divizije prvega vpoklica, ki je bil v sestavi III. srbske armade in skupaj z njo prišla do Skadra. Nekaj mesecev kasneje se je v 2. balkanski vojni je takrat že izkušena vojakinja in neustrašna bombašinja odlikovala v številnih vojaških akcijah in vojno končala s činom desetnice. Ko je bila v tej vojni ranjena, je bila odkrita njena prava identiteta.
Med mobiliziranci v prvi svetovni vojni
Pred pričetkom 1. svetovne vojne je bila v Srbiji ponovno razglašena mobilizacija in Milunka se je kot patriotska bojevnica hotela ponovno vključiti v sestavo srbske vojske. Šla je do najbližjega poveljstva in se znašla pred generalom Stepom Stepanovićem, ki je ni hotel poslušati, ampak jo je poslal domov. Milunka ni odnehala. Odšla je v Kragujevac k načelniku vrhovnega poveljstva vojvodi Radomirju Putniku in zahtevala svoj vojni razpored. Putnik ji je ponudil, da bi bila bolničarka, a je Milunka to zavrnila, ker je hotela biti vojakinja. Vojvoda ji je v upanju, da bo odnehala, rekel, naj pride naslednji dan, da premisli njeno prošnjo. Ona pa je odgovorila: »Ostala bom tukaj in počakala na odločitev.«
Popoldan istega dne je general Stepanović potožil na bojnem posvetu, da se je nanj obrnilo dekle, ki je želelo vojni razpored, ne da bi omenil njeno ime. Posveta se je udeležil major Vojislav Tankosić, ki jo je zelo dobro poznal iz balkanskih vojn. Dejal je: »Če je to dekle Milunka Savić, potem jo je treba sprejeti v enoto prostovoljcev. Zaslovela je že pri Bolgarih. Je neustrašna, hitra, spretna, iznajdljiva, zvita, kot vidra …« Vojvoda Putnik si je premislil in Milunki že naslednji dan dejal: »Dobro, punca, če hočeš v vojno, se javi majorju Tankosiću. Tudi zate se bo našla puška.«
Milunka Savić – herojka
Tako se je začela vojna z Milunko Savić. Dodeljena je bila Drugemu topliškemu pehotnemu polku Knez Mihailo iz sestave Moravske divizije. Ta polk se je neustrašno boril in izredno odlikoval v vseh bitkah, v katerih je legendarni polk sodeloval, zato je dobil naziv Železni polk (srbsko Gvozdeni puk). Svojo hrabrost in izredno vojaško izurjenost je pokazala v neštetih spopadih v 1. svetovni vojni. Bila je udeleženka »albanske golgote« – umika srbske vojske preko Albanije in bila v prvih vrstah med prebojem Solunske fronte. Vojno je zaključila s činom narednice na dolžnosti poveljnice pehotnega voda. Za svojo hrabrost in herojska dejanja je prejela visoka srbska in tuja odlikovanja (francoska, ruska, britanska in grška).
Med obema vojnama so o njej so pisali vsi največji svetovni mediji in povsod, kjer se je pojavila (doma in predvsem v tujini), je bila herojinja v središču pozornosti.
Spoštovanje okupatorja
V zaključnem delu predavanja je predavateljica Danijela Matović spregovorila o življenju Ljubinke Savić med obema vojnama, med 2. svetovno vojno in kasneje. Kako je bila spoštovana, govori naslednja zgodba. Kot srbsko rodoljubko so jo Nemci zaprli v znameniti zapor na Banjici v Beogradu. Tako se je znašla na seznamu talcev za streljanje, katerega je pred podpisom pregledal visok nemški komandant. Ko je prišel do njenega imena, je dal preveriti, če je oseba na seznamu resnično srbska junakinja Milunka Savić. Takoj, ko je dobil potrditev, je ukazal, da jo izpustijo iz zapora iz spoštovanja do njenih bojevniških podvigov med veliko vojno.
Humanitarka
Milunka Savič je bila, rečeno z današnjim besednjakom, velika humanitarka. Nenehno je imela potrebo po skrbi za druge, predvsem za otroke, pa tudi za vse, ki so potrebovali pomoč. Znana je zgodba, da je poleg hčerke Milene vzgajala še tri deklice, od katerih je bila ena invalidna. Poleg njih in drugih otrok iz Jošaničke Banje in Raške, ki so se šolali v Beogradu in drugje, je materinsko podpirala tudi druge in jim omogočala šolanje.
Milunka Savič ni imela bogastva, kot ga ljudje vidijo danes, imela je pa veliko več – veliko srce in njenih deset prstov, s katerimi je lahko nadomestila vse.
Razstava
Po zaključku predavanja so se udeleženci napotili v bližnjo Hočijevo galerijo, kjer so postavili razstavo o Milunki Savić. Na otvoritvi razstave sta spregovorila župan občine Hrastnik Marko Funkl in predsednik občine Raška Darko Milićević, Danijela Matović pa je obiskovalcem vsebinsko predstavila razstavo, ki jo tvori 20 panojev, na katerih je v sliki in besedi predstavljeno življenje in delo srbske junakinje Milunke Savić, muzej v Jošanički Banji in dogodki, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin nanjo.
Jani Zore
Foto: OZSČ Hrastnik
