V naslednjih letih bo vloga Regionalne razvojne agencije Zasavje izjemno velika, saj bo usmerjala projekte, ki bodo črpali več kot 100 milijonov evrov samo iz evropskega Sklada za pravičen prehod iz premoga. Agencijo vodi direktor Jani Medvešek, ki je odgovoril še na nekaj zanimivih vprašanj. Med drugim tudi na tega, če lahko Zasavje pričakuje evropski denar za gradnjo tunela v Savinjsko dolino in ceste Hrastnik – Zidani Most.
Gospod Medvešek, kaj se Zasavju obeta v letu 2022?
V letu 2022 bo pestro predvsem zaradi Sklada za pravičen prehod iz premoga. Vlada je pred dobrim tednom sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda,. To pomeni, da se Zasavju na tem področju obeta kar nekaj milijonov evrov za različne projekte.
O koliko milijonih evrov govorimo?
Govorimo o 250 milijonih, ki so namenjeni za Savinjsko – Šaleško in Zasavsko regijo.
V koliko letih?
Prvi del namenjenih sredstev je namenjen za projekte do leta 2024, drugi del do leta 2029. Kakšna bo porazdelitev med obe regiji, še ni znano, za Zasavje pa pričakujemo približno tretjino teh sredstev. Največ denarja bo najbrž šlo za gospodarske projekte, vse pa bo odvisno od območnega načrta za pravičen prehod, ki je sedaj v finalni fazi priprave.
So projekti že pripravljeni?
Glede projektnih idej smo bili aktivno vključeni v pripravo akcijskih načrtov, ki so bili nato podlaga za območni načrt. Projektov je bilo pripravljenih ogromno, nekateri, predvsem na gospodarskem področju, so se celo že začeli realizirati ali pa so že narejeni, tako da je proces živ. Sicer pa večina še vedno čaka na primerno financiranje. Novi sklad za pravičen prehod je samo del novih možnosti, pred nami je tudi nova evropska finančna perspektiva. Tudi osnutek za regionalni razvojni program je že v glavnem pripravljen. Kar se tiče programiranja na državni ravni, obstaja še nekaj odprtih vprašanj. Ko bodo stvari znane, se bo lahko zaključil tudi regionalni razvojni program. Tam je nekako za 1,5 milijarde evrov predlogov projektov. Koliko od teh bo uresničenih, je seveda odvisno od različnih dejavnikov, predvsem od tega, koliko evropskih sredstev in različnih spodbud bo na voljo.
Koliko teh projektov je naravnanih tako, da pomagajo pri normalnem razvoju gospodarstva in koliko je takšnih, ki odpirajo nove možnosti?
Cilj pri obeh glavnih usmeritvah, ki smo jih upoštevali pri skladu za pravičen prehod, je uvajanje digitalizacije, zelenega gospodarstva, krožnega gospodarstva in prestrukturiranja miselnosti ljudi oz. prekvalifikacije prebivalstva. Tudi v smeri odpiranja novih prostorskih možnosti za razvoj gospodarstva. Vemo, da imamo v Zasavju zaradi geografskih značilnosti zelo omejene možnosti. Najti moramo torej načine oz. površine, ki se jih bo dalo komunalno opremiti in nanje povabiti tuje investitorje. Po drugi strani pa je regionalni razvojni program usmerjen tudi v vse prednostne osi, torej pametna Evropa, zelena Evropa, povezana in socialne Evropa in Evropa blizu državljanom. Skratka, vsi segmenti se med seboj povezujejo. To pomeni, da bo potrebno iskati nove rešitve in hkrati poskrbeti, da ohranjamo vse tisto, kar že imamo na razpolago.
Je ta rudarska regija, Zasavje, sploh še potrebna pomoči za razvoj? Vemo, da se je premog v Trbovljah in Hrastniku prenehal kopati pred več kot petimi leti, v Zagorju še prej. Kaj je še potrebno storiti, da odpravimo posledice dolgoletnega rudarjenja?
Mislim, da je bilo v preteklosti veliko zamujenega. V okviru nacionalne strategije za izstop iz premoga se na ravni države v glavnem govori o Savinjsko- Šaleški regiji – kakšna katastrofa jo bo zadela in kakšni socialni problemi se bodo pojavili. Pri nas v Zasavju se je vse to že zgodilo in problemi še ostajajo. Od leta 2000 smo izgubili več kot 5000 delovnih mest na področju energetike in rudarstva, ki niso bila nikoli nadomeščena. Mislim, da je prav, da se določene napake iz preteklosti odpravijo. Očitki države, kakšni silni milijoni so že odšli v Zasavje za zapiranje, mogoče do določene mere držijo, vendar prestrukturiranja s temi milijoni v Zasavju nismo videli oziroma doživeli. Se pravi, da je sedaj zadnji čas, da se določene stvari odpravijo. Tudi sanacije v določeni meri niso bile izvedene optimalno ali najbolj primerno. Tudi tu bo sedaj priložnost, da popravimo določene stvari in si s tem odpremo nove možnosti za nadaljnji razvoj gospodarstva.
Ali ti silni milijoni pomenijo tudi, da si bomo lažje odprli pot v svet? Torej gradnjo tunela Trbovlje – Prebold, cesto Zidani most–Hrastnik, npr.?
Seveda, tudi. Tako je, pri mehanizmu za pravičen prehod gre za tri stebre. Prvi steber je sklad za pravičen prehod, tretji pa omogoča medregijsko povezljivost in s tem prinaša državi v tem primeru tudi dodatne možnosti za ugodnejša posojila pri evropski banki in nekaj dodatnih sredstev spodbude. Tako se bodo lahko vzpostavljale medregijske povezave. Tudi s pobudo naše agencije in vseh županov iz naše regije smo državo malce vzpodbudili, da bo poskusila izkoristiti tretji steber ravno za uresničitev povezave ceste Hrastnik–Zidani Most in navezavo na avtocesto. Skušali bomo pridobiti sredstva za te projekte, ki so že dolga leta na mizi, jih pospešiti in v prihodnjih letih resnično izvesti.
Kako se počutite v novih prostorih Regionalne agencije za razvoj?
Novi prostori so super. Svetli, odprti, tudi z Glasbeno šolo Zagorje ob Savi odlično sodelujemo, tako da je tudi ta povezava dobra. Razmišljamo pa že o dodatnih prostorih, za katere še ne vemo, ali bodo na tej lokaciji ali drugje.
Je kaj možnost?
Nekaj možnosti je še. Dodatni prostori bodo namenjeni centru za pravičen prehod, ki bo namenjen promociji, upravljanju in informativni stični točki, tako za deležnike kot tudi za javnost. Tako da razmišljamo v tej smeri, da se bo Regionalna razvojna agencija v kratkem še širila.
Ali lahko zelo enostavno razložite, kaj imajo lahko Zasavke in Zasavci od Regionalne razvojne agencije?
Regionalna razvojna agencija predstavlja nekakšen most med lokalnimi skupnostmi in državo. Razdeljena je na splošne razvojne naloge in na projektni del. Pri projektnem delu imamo prijavljenih cel kup evropskih projektov, ki jih zelo konkretno izvajamo za vse prebivalce regije. V splošnih razvojnih nalogah pa predstavljamo most, smo nekakšna povezava. Vedeti morate, da se Evropa ne pogovarja s posameznimi občinami, ampak z regijami. Mi smo tista institucija, ki nekako skrbi, da se evropski programi dogajajo neposredno tukaj. Kar se tiče konkretnih stvari: vodimo regionalno razvojno mrežo, regionalni razvojni svet, svet regije in opravljamo administrativne naloge. Torej smo tisto stičišče, kjer se sprejemajo odločitve. Nenazadnje na odločitve lahko vpliva vsak posameznik in vsak občan tako, da se udeležuje naših dogodkov, razvojnih konferenc in podaja svoje predloge, kako si sam predstavlja razvoj regije. Mi smo tista točka, na katero se obrneš, da bi predstavil svoj pogled na razvoj regije, mi pa ta predlog pomagamo uresničiti in ga vpeljati v prakso.
Kateri so tisti projekti, ki so že bili izpeljani, na katere ste najbolj ponosni, ali pa ste z njimi najbolj zadovoljni?
V zadnjem času se najbolj ukvarjamo s skladom za pravični prehod. Regionalna razvojna agencija Zasavje je najbolj zaslužna, da se je ta mehanizem uveljavil tudi v zasavski regiji. Pri tem je še posebej pomembno delo našega sodelavca Martina Šikovca. Zasavska regija je bila izbrana za pilotno regijo v Sloveniji. Speljanih je bilo še kup drugih projektov. Trenutno izvajamo dva projekta Interreg. Eden je Ramsat za revitalizacijo, torej razvoj turizma na hribovitih območjih, drugi je projekt Pronacul, ki je namenjen razvoju območja Natura 2000 v občini Zagorje. V okviru tega projekta vozi tudi turistični kombi, kamor vabimo tako občane kot obiskovalce od drugod.
Še posebej smo ponosni na oddano prijavo na projekt Lajf, kjer so se v Konzorcij pod vodstvom Regionalne razvojne agencije povezale vse štiri občine v Zasavju. Torej Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija, zraven pa še podjetja ETI, Steklarna Hrastnik, Dewesoft, izobraževalni center GEOS iz Litije in Fakulteta za logistiko v Mariboru. Prijavili smo večmilijonski projekt za e-mobilnost in Carshare oziroma deljenje avtomobilov. Tudi za razvoj kolesarske mobilnosti, postavitev polnilnic in nakup električnih koles. V delu, ki se tiče e-mobilnosti pri avtomobilih, gremo v nakup električnih avtomobilov, ki jih bodo uporabljali v gospodarstvu, za zaposlene, za spodbujanje električne mobilnosti in nasploh razvoj trajnostne mobilnosti na področju javnih institucij in v enem delu za Carshare-ing med občankami in občani in Carshare-ing med vsemi občinskimi javnimi zavodi. Steklarna Hrastnik bo v okviru projekta razvila še pilotno vodikovo polnilno postajo za napajanje vozil na vodikov pogon. Posebnost njihove vodikove polnilne postaje bo priklop na obstoječ sistem proizvodnje zelenega vodika, ki ga za potrebe taljenja stekla proizvajajo v steklarni. Upamo, da bo ta projekt uspešen in bo prispeval k trajnosti in mobilnosti ter seveda zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v naših občinah, že sedaj pa smo dokazali, da je regija složna in enotna pri zasledovanju cilja zelene preobrazbe.
Je preveč, če vprašam, kako vidite Zasavje čez 10 let?
Zasavje čez deset let vidim v skladu s smernicami, ki si jih postavljamo danes. Torej kot sodobno in razvito regijo z bistveno izboljšano gospodarsko sliko. Vedeti moramo, da smo v primerjavi z državnim povprečjem trenutno na 52 % BDP Slovenije. Zasavje vidim tudi trajnostno usmerjeno na področju gospodarstva in prometa, za kar si bomo tudi vnaprej prizadevali.
Marko Planinc
Foto: RRA Zasavje
