Jutri praznuje Občina Hrastnik svoj praznik v spomin na rudarsko gladovno stavko pred 90. leti. Ob občinskem prazniku je običaj, da spregovori župan in predstavi aktualno dogajanje v občini, svoje mnenje o letu med praznikoma in načrte. Marko Funkl je tokrat spregovoril predvsem o veliki projektih in načrtih.
Kakšno je bilo leto med lanskim in letošnjim občinskim praznikom za Hrastnik?
Predvsem je bilo leto zaključevanja večjih naložb, dve ogromno smo morali dokončati do novega leta. To sta bili obrtna cona in kanalizacijsko omrežje. Zaključevali smo tudi energetsko sanacijo zdravstvenega doma in začenjali kup priprav na leti 2025-2026, ko se začne črpanje sredstev iz sklada za pravičen prehod. Lansko leto je bilo po drugi strani tudi leto načrtovanja zmanjšanja stroškov pri električni energiji. To je trend v vseh slovenskih občinah. Razpise država po mojem mnenju uspešno in pravilno usmerja tudi na javne objekte. Da ni vse samo v lasti velikih distributerjev in omrežij, ampak lahko nekaj storimo tudi manjši porabniki električne energije. Naloga župana je namreč, da optimizira izdatke. V Hrastniku imamo visoke stroške ogrevanja, smo med višjimi v državi in pri elektriki smo bili tam, kjer smo bili vsi. Sedaj si prizadevamo, da bi s sončno zadrugo in z namestitvijo drugih elektrarn na strehe javnih objektov pocenili stroške. V dogovoru s HSE bi radi zagotovili še del električne energije po nižji ceni iz največje sončne elektrarne v nastajanju, da bi v resnici bili med najbolj konkurenčnimi po cenah v državi. To poceni tako javno razsvetljavo kot tudi fiksne stroške v javnih zavodih. To poceni tudi oskrbo z vodo zaradi črpalk. Če prihranimo v okviru fiksnih stroškov 200 do 250.000 evrov na leto pri električni energiji, je to za Občino Hrastnik izjemnega pomena. Potem se lahko lotimo projektov, ki jih drugače ne bi mogli uresničiti.
Pa bo takšen prihranek?
Če bomo izvedli vse, kar smo si zadali in če bo cena na trgu ostala okrog 100 evrov na MWh, kakršna je trenutno, potem smo na pravi poti. Verjamem, in tudi vse napovedi kažejo, da se bo cena električne energije res stabilizirala, da nižja verjetno ne bo več, ne bodo pa šle cene v višave. Kar pa se tiče energentov, so se razmere na trgu tudi umirile. Hrastničani imamo še vedno eno najdražjih ogrevanj. Apelirali bomo tako na državo, Agencijo za energijo in seveda na našega koncesionarja, to je Petrol, da najdejo rešitve, ki bodo prijazne za ljudi. Ob vsaki priliki javno opozarjam, da javno – zasebno partnerstvo v Sloveniji ni ugodno za končnega uporabnika, ki plača tako donose podjetjem, ki so včasih celo zakonsko predpisani kot tudi dobičke, ki gredo potem v zasebne žepe.
Vidite kakšno možnost, da ogrevanje nekako pocenite? Koncesijska pogodba je verjetno dolgoročna …
Trenutno imamo precej zvezane roke, saj koncesijska pogodba velja do leta 2031. Javno – zasebna partnerstva na javnih objektih so običajno petnajstletna in mi smo zadnjo zasebno – javno partnerstvo pričeli leta 2017 za vrtce in šole v Hrastniku. To pomeni, da se pogodbe iztečejo 15 let od tega datuma. To nam malo zavezuje roke, da bi uredili kakšno toplotno črpalko na javnih objektih in tako greli objekte. Seveda pri vseh novih projektih razmišljamo o tem. Ne le Hrastnik, ampak celotna skupnost občin Slovenije in občine nasploh si prizadevamo, da bi našli rešitev, ki bi bila prijazna porabnikom. V Hrastniku imamo peč, ki je bila predimenzionirana. Toplarna ima dva kotla, ki imata kapaciteto 11 MW. Ob podpisu pogodbe objekti niso bili energetsko sanirani, toplarna pa ima še vedno dva 11 MW kotla. Nelogično je, da imamo npr. leta 2030 še vedno takšno kapaciteto. Morali bi skrbeti za manjšo energetsko porabo, manjšo porabo energentov. Država ni poskrbela, da bi pri vlogah, ki jih oddajamo vsi, tako zasebniki kot javni subjekti, morali vlogi dodati elaborat za zmanjšanje priključne moči. In ko smo naredili raziskavo s podjetjem Spekter, smo ugotovili, da skoraj tretjina objektov, ki smo jih prenovili, ni zmanjšala priključne moči. Ko urediš fasado, jo urediš zaradi dveh prihrankov: manjše porabe energenta in manjše priključne moči. Tega država sistemsko ne spodbuja, kar gre spet v korist dobavitelju in distributerjem, ne pa porabnikom.
Govoriva o velikih projektih. Kateri pa so tisti majhni, ki so za vas zelo pomembni in ste jih v zadnjem letu spravili v življenje?
Ne vem, če v glavi delim projekte na velike in na majhne. Vsaka stvar je po svoje lepa in ima nek namen. Ker včasih pravijo, da se hudič skriva v podrobnostih. Sem pa ugotovil, in na začetku tudi podcenjeval, da imajo ljudje veliko rajši to, da namestiš nekam klop ali pa pet cvetlic, kot pa da urediš neko infrastrukturno zadevo, ki je zelo potrebna, da se jo uredi. Ljudje na dvomilijonskem projektu kanalizacije nimamo takega pozitivnega učinka, kot če postaviš dvajset cvetličnih loncev v Hrastnik, ali pa pet klopi. Razumem, da je javni prostor potrebno odpirati, mi imamo željo v naslednjih letih narediti tudi nekaj novitet.
Iščemo partnerje za ozelenitev in ureditev centra Dola, ko bo enkrat stekla skozenj prenovljena cesta. Center Dola si to zasluži in ima res velik potencial, saj je bil urbanistično pametno zasnovan. Tako so včasih urejali vaška jedra, okrog cerkve so postavili glavne objekte, ki so na Dolu zgrajeni od leta 1900 do 1912, kar pomeni, da imamo res lepo jedro. To si želimo urediti tudi v Hrastniku z občinskim prostorskim načrtom, da uredimo center. Upam, da bomo imeli razgrnitev v roku enega leta z našimi idejami. Načrti morajo biti velikopotezni, včasih pa nam polepšajo življenje tudi manjše stvari.
Pa manjši projekti?
Kar pa se tiče manjših projektov … V tej fazi smo predvsem v načrtovanju zapolnitve prostora rudniškega dela Hrastnika. Tam se dogaja ogromno stvari, čeprav še ni veliko vidnega. Trenutno je v teku osem evropskih projektov. Nekaj jih še pričakujemo in to so lahko tudi zelo majhne stvari, ki imajo na koncu zelo velik učinek. Želim si, da bi skupaj z RRA in drugimi realizirali električna gorska kolesa. To je projekt, ki se ga želimo lotiti. Imamo pobudo, iniciativo na krožni poti Turje-Gore-Kopitnik. Tam bi začeli in potem širili podobno mrežo po celi občini. To je po mojem mnenju prihodnost. Hrastnik nima konfiguracije, da bi postavljali kolesarske poti z mestnimi kolesi, zato smo se odločili, da bi šli na gorska, boljša kolesa, ki so lahko dobra tako za rekreacijo kot mogoče tudi za kakega obiskovalca, da pride in poizkusi drugačen način kolesarjenja kot ga imajo urbane, mestne občine.
Kaj pa so tiste stvari, ki se prepočasi odvijajo ali bi si želeli, da bi se drugače odvile?
Moram poudariti to, da se je popolnoma ustavila, pa ne samo v Hrastniku, ampak na nivoju celotne države, izgradnja cestne infrastrukture. Tu se žal pozna zamenjava vlade. Sedaj ima država druge prioritete, večina naložb se seli na železnico. Kritičen sem tudi do tega, pa to pa ni samo pri tej vladi, ampak pri vseh zadnjih vladah, da regije, kot je Zasavje, običajno izpadejo iz razpisov za turizem in razpisov za kulturo. Kulturne institucije so zelo centralizirane, politika države pa ni skladna regionalnemu razvoju. Tukaj smo v precej podrejenem položaju. Zasavje ni ne obmejno območje in ne Triglavski narodni park, vsi slovenski razpisi na državnem nivoju pa dajejo dodatne točke ravno za to. Zdaj so odprti razpisi za kulturne spomenike državnega in lokalnega pomena, Zasavje pa ima najmanj spomenikov državnega pomena, kar pomeni, da ima tudi najmanjši bazen za črpanje tovrstnih sredstev. Enako je pri regionalnih destinacijah turizma, kjer smo praktično edina regija, ki ni črpala denarja za razvoj turizma, saj nismo prepoznani kot turistična destinacija. Če želimo skladno razvijati državo, je treba v regiji, ki je bila včasih plansko industrijska in se je ta industrija tudi plansko zaprla, dati možnost poleg sklada za pravičen prehod, da na vseh ostalih področjih začnemo dohitevati druge regije. Cestna infrastruktura in železnica je ključ za prihodnost Zasavja, to se moramo zavedati.
O cestni povezavi z Zidanim Mostom in o predoru v Savinjsko dolino že dolgo govorimo … tudi druge ceste, kot je državna cesta skozi Dol, so zelo uničene. Kako računate, da se bodo odvijali ti veliki projekti, ki so za Hrastnik zelo velikega pomena?
Pri cesti skozi Dol ne smemo sklepati nobenega časovnega kompromisa. Ta cesta mora biti narejena in se mora začeti graditi čim prej. V tem primeru smo na Občini pripravljeni zastaviti povsem vse sile v to, da prepričamo državo, da je ta cesta res prioriteta. Ne samo za lokalno prebivalstvo, čez to cesto gre trenutno ves tovorni promet, ker ne more za Savo. Zato je kvaliteta življenja in tudi varnost udeležencev v cestnem prometu slabša, tam je tudi šola in vrtec. To je trenutno ena najslabših cest daleč naokoli. Po drugi strani je cesta Hrastnik-Zidani Most verjetno najslabša regionalna povezava v državi, saj ne poznam primera, da bi bil nekje drugje med dvema regijama promet organiziran občasno enosmerno samo za osebni promet. Kar se tiče ceste mimo steklarne, smo veseli, da se nam je uspelo dogovoriti in da bo do konca tega leta cesta zaključena. V načrtu smo imeli še dva rondoja, ker se je tudi projektiranje ustavilo na državnem nivoju. V letu 2025 zaenkrat večjih investicij ni planiranih, vendar moramo vsi skupaj združiti moči in zagotoviti, da se začne delati cesta skozi Dol. Vem, da gre za velik poseg na odseku od Forsteka proti pokopališču. Najprej moramo zgraditi nov lokalni priključek, s katerim bomo ukinili star priključek v centru. Zato bi rad, da bi naslednje leto uredili prvo fazo do centra in potem še drugo fazo naprej do konca pokopališča.
Kakšni občinski načrti vas čakajo do naslednjega občinskega praznika?
Začeli bomo kup projektov, ki jih do takrat še ne bomo dokončali. Prvo si želimo, da začnemo z urejanje ceste na Dolu. Zaključili bomo cesto mimo steklarne. Vhod v Hrastnik bo precej lepši tudi z novimi ograjami. Potem bomo začeli graditi stanovanja na Resnici. Jeseni bo znano, kdo bo tretji investitor. Verjamem, se bo začel graditi dom starejših na Leši. Že v tem letu si želimo začeti urejati inkubator v obrtni coni in v letu 2025 pripeljati večji del komunalne opreme v obrtno cono Rudnik. To so veliki projekti.
Želimo se prijaviti tudi na razpis Lokalne akcijske skupine za urejanje počivališča za avtodome na območju obrtne cone ter pripraviti rešitev za center Dola po izgradnji ceste. Nadaljevati želimo s solarizacijo zdravstvenega doma, kompresorske postaje z inkubatorjem ali godbenega doma, ki bo z elektriko napajal tudi knjižnico. Ter seveda doseči dogovor s HSE za zmanjšanje stroškov. V načrtu imamo še dva projekta, o katerih zaenkrat še ne bi govoril. Želimo si, da v letu 2025 država izbere izvajalca za gradnjo prve tretjine cestnega odseka Hrastnik-Zidani Most. Po obljubah ministrice, ki jih je dala lansko leto julija, naj bi v drugi polovici leta 2025 začeli z gradnjo novega mostu čez Savo. Ob naslednjem občinskem prazniku bi lahko imeli še eno gradbišče, v kar srčno upam. Zasavje si zasluži vsaj začetek na tem projektu. Verjamem, da sem veliko stvari pozabil, imamo še kup manjših projektov. Pred sabo imamo optimistično obdobje, kar se tiče velikih investicij. Samo Resnica in dom starejših sta verjetno takšni investicij, kot jih v zadnjih tridesetih letih v Hrastniku ni bilo.
Marko Planinc
Foto: Branko Klančar (portreti iz letošnjih junijskih prireditev v Občini Hrastnik)
