nedelja, 16 junija, 2024

Iz te kategorije

Marija Golčnik: Prostovoljka leta, predana ljudem in pomoči

Marija Golčnik: Prostovoljka leta, predana ljudem in pomoči

Marija Golčnik je mama, babica, zaposlena v VDC Zasavje, ljubiteljica potovanj, ki je rada v družbi dobrih ljudi. Je prijazna, vedno nasmejana, iskrena in topla oseba. Vse dobro, kar nosi v sebi, z veseljem deli s svojo okolico in v njeni bližini nam je lepo.

V VDC-ju je Marija Golčnik zaposlena že 21 let in delo z uporabniki jo še vedno vidno veseli. Zadnjih 10 let, pa je tudi aktivna prostovoljka v društvu Hospic. Je pobudnica tega, da smo v VDC Zasavje bogatejši za dve čudoviti dejavnosti – Hospic Caffe in Sočutna točka. Februarja letos pa je bila Marija razglašena za prostovoljko zasavske regije za leto 2023 za območje občine Zagorje ob Savi.

Kako jemljete svoje delo?

To, kar delam, je moj način življenja. Ljudi imam rada in že od nekdaj čutim, da je moje poslanstvo delo z ljudmi na takšen ali drugačen način. Svoje delo resnično rada opravljam in ga ne dojemam kot službo, ampak kot poslanstvo. Na splošno imam v življenju rada stvari dokončane, organizirane, dogovorjene. Leta in pridobljene izkušnje me sicer učijo, da ni vedno dobro narejeno le tisto kar je dokončano, ampak tisto, kar se dobro čuti v srcu in je v tem trenutku dobro zame in ljudi okoli mene. Pogosto so najlepši ravno nenačrtovani, spontani dogodki oziroma trenutki.

Kaj je pomembno pri vašem delu v VDC Zasavje?

V VDC-ju mi je pomembno, da se dobro razumemo, da naši uporabniki radi pridejo k nam in se tukaj dobro počutijo. Opažati pa sem začela, da se populacija v našem VDC-ju stara in da se moramo vsi vse večkrat soočati z izgubami, ki jih težko predelujemo. Ker sem si sama želela biti na tem področju bolj podkrepljena, imeti o tem več znanja, sem začela iskati možnosti kje lahko pridobim izkustvo o tem, da bom na tem področju bolj empatična, razumevajoča in se čutila zmožno stati ob strani nekomu, ki to potrebuje. Da smo sočutni do soljudi s katerimi živimo in delamo, je misel, v katero močno verjamem. In to je bil tudi eden izmed razlogov zakaj sem se pred desetimi leti pričela udeleževati dogodkov, ki jih organizira Društvo Hospic.

Kakšno je delo v Hospicu?

Hospic je prisoten pri ljudeh, ki se soočajo z izgubo. Pomaga tistim, ki ne zmorejo predelati izgube oziroma smrti bližnjega. Prostovoljci smo na voljo za pogovor, za spremljanje težko bolnih oseb in za podporo kakršno v danem trenutku potrebujejo. Na Hospicu so strokovni delavci, na katere se lahko ljudje v stiski obrnejo in oni potem koordinirajo delo nas, prostovoljcev. S tem zagotovimo strokovnost in tudi občutek varnosti, spoštljivosti do osebe, ki je v tistem trenutku ranljiva.

Veliko damo na paliativo – pomoč pri lajšanju bolečin, saj smo mnenja, da je v današnjih časih ozaveščanje o tem, da nam v zadnjih trenutkih življenja ni potrebno trpeti, res pomembno. In mi smo tu zato, da svetujemo in usmerimo ljudi do pomoči, ki jo potrebujejo.

Kako ste se srečali s pomočjo v okviru Hospica?

Ko sem imela pred dobrimi desetimi leti sama slabo izkušnjo ob smrti bližnjega, sem takrat začela razmišljati ali lahko jaz kaj naredim oziroma vsaj za kakšno pikico spremenim obstoječe stanje na tem področju. In ta občutek v meni je rastel, zato sva se kmalu po tem s sodelavko udeležili izkustvene delavnice, ki jo je organiziralo društvo Hospic. Dogajanje na tej delavnici me je navdihnilo in mi dalo misliti in tako so se počasi stvari začele odvijati v želeno smer. Našla sem svoje mesto znotraj tega društva in počasi začela razumeti, da ne gre za to, da bom ves čas dejavna, ampak da znam biti prisotna in na razpolago takrat, kadar se pokaže potreba in lahko pomagam.

Kaj je Hospic Caffe?

V povezovanju s Hospicem smo v VDC-ju pričeli tudi z dvema dejavnostma, ki jih imenujemo Hospic Caffe in Sočutna točka. Hospic Caffe je priložnost, da v nekem trenutku vzpostavimo prostor in čas za razmislek in pogovor o pomembnih temah, ki so v naši družbi pogosto še vedno tabu. Povabimo gosta, s katerim spregovorimo o poslavljanju, minljivosti in občutkih, ki nas ob tem spremljajo. Do sedaj smo v VDC-ju organizirali štiri Hospic Caffeje, na katerih smo gostili patra Karla Gržana, Alenko Veber, Metko Dolanc in dr. Franca Novaka.

Zakaj Sočutna točka?

Pri Hospicu pa smo se tekom našega sodelovanja pogovarjali tudi o tem, da v Zasavju Hospic ni ravno dobro prepoznan. In seveda, kaj lahko naredimo, da bi se to spremenilo. Ker se tudi v VDC-ju o tem veliko pogovarjamo, smo našli skupno rešitev. Vsak prvi ponedeljek v mesecu v VDC-ju organiziramo Sočutno točko. Na tej točki smo dostopni prostovoljci, ki smo sedaj v VDC-ju že trije in pri nas lahko ljudje dobijo informacije o tem kam se obrniti kadar potrebujejo podporo oziroma oporo v težkih trenutkih izgube.

Kaj vam pomeni naziv prostovoljka leta?

Hvaležna sem za to, da sem bila izbrana za prostovoljko leta. Predvsem zato, ker mi je bila na ta način dana možnost, da večkrat spregovorim o delovanju društva Hospic.

PR objava

Foto: arhiv VDC


 

Previous article
Next article

Isti avtor