Krajevna skupnost Krnice – Šavna Peč leži na levem bregu reke Save, nekoliko izven središča Hrastnika, nasproti KS Podkraj. KS se deli, kot že njeno ime pove, na dve večji naselji, Šavno Peč in Krnice. Slednje so razdeljene na Zgornje in Spodnje Krnice.

KS Krnice – Šavna Peč meji na Laško. Njene hrastniške sosede so KS Turje – Gore, KS Kovk in KS Steklarna, na nasprotnem bregu Save pa stoji KS Podkraj.

KS nima krajevnega praznika kot takega. Najbolj krajane med seboj poveže prireditev, ki jo vsako leto pripravijo ob materinskem dnevu, pove Nina Kmetič, ki je letos kot predsednica KS druženje organizirala prvič. Na dogodku večinoma nastopajo otroci. Letos so k sodelovanju povabili tudi Glasbeno šolo Hrastnik, katere učenci so se po kulturnem programu otrokom iz KS pridružili na igralih. Nastopila je tudi plesna skupina, ki pleše country ples.

KS Krnice – Šavna Peč (osnovni podatki)

Predsednica sveta KS: Nina Kmetič

Člani sveta KS: Alojz Čebin, Mateja Durnik, Uroš Durnik, Ivica Jamšek, Mirko Mihalič, Albina Ocepek

Naselja: Krnice, Šavna Peč

Število prebivalcev: 211

Dolžina makadamskih javnih poti: 1367 metrov

Dolžina asfaltiranih javnih poti: 3117 metrov

Slopno znamenje

Vzroki za nastanek slopnega znamenja v naselju Šavna Peč niso znani. Kot je zapisano na spletni strani Občine Hrastnik, naj bi nastalo sredi 17. stoletja – nekateri menijo, da je označevalo pot proti cerkvi sv. Jurija, drugi pa iščejo odgovor v križišču vaških cest. Ga pa poznavalci označujejo za enega najlepših na Slovenskem – znamenje namreč krasi bogato strukturno okrasje s kipci in školjkastimi motivi ter bisernice. Kipci v slopnem znamenju so Marija Brezmadežna, Križani – Jezus Kristus, sveti Jožef, sveti Martin, sveti Krištof, sveti Anton Puščavnik Padovanski ter sveti Miklavž, sveti Florjan.

Anton Sovre

Iz krajevne skupnosti prihaja tudi filolog, humanist in največji slovenski prevajalec Anton Sovre. Sovre se je rodil 4. decembra 1885 v Šavni Peči.

Anton Sovre je dvakratni prejemnik Prešernove nagrade – prvič jo je prejel leta 1950 za prevod Homerjeve Iliade, šest let kasneje pa za prevod dela Pisma mračnjakov (anonimna zbirka satiričnih pisem iz začetka 16. stoletja) in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata.

Vsako leto se prvo soboto v oktobru pohodniki z železniške postaje v Hrastniku podajo na Sovretovo pot, ki se konča pri njegovi rojstni hiši v Šavni peči. Letos bodo pohod, ki se zaključi s kulturnim programom in govorom nagrajenega prevajalca ali prevajalke, organizirali šestnajstič. Pobudnica pohoda je Dolanka Fanči Moljk, ki je projekt pred približno dvema desetletjema zasnovala kot seminarsko nalogo na turističnem tečaju, danes pa ljudem, ki so Sovretovo pot prehodili petkrat ali desetkrat, podeljuje priznanja.

Po Antonu Sovretu je poimenovana tudi knjižnica v Hrastniku. Vsako leto Društvo slovenskih književnih prevajalcev za najboljše knjižne prevode podeli Sovretovo nagrado. Prvič so jo podelili leta 1963, v letu Sovretove smrti, uradno pa jo, kot pravi Wikipedia, podeljujejo od leta 1969.

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja so v Šavni Peči prvič organizirali Sovretov večer. Približno ob istem času so Sovretu postavili tudi spominsko obeležje v obliki antičnega amfiteatra.

Anton Stergaršek

Leta 1901 (6. oktober) se je v Šavni Peči rodil Anton Stergaršek. Leta 1930 je diplomiral na gradbenem oddelku Tehnične fakultete v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je pri Državnih elektrarnah Slovenije oblikoval projektantsko skupino za hidroelektrarne na Dravi. Od leta 1949 do leta 1966 je vodil skupino Drava inženirskega biroja Elektroprojekt v Mariboru. Sodeloval je pri projektiranju hidroelektrarn Dravograd in Mariborski otok. Kasneje je izdelal tudi projekte, po katerih so zgradili hidroelektrarne Vuzenica, Vuhred, Ožbalt in Zlatoličje. Projektiral je obnovo dravograjske in falske elektrarne. Projektiral je in dodobra razvil stebrski tip hidroelektrarne. Stergaršek je bil tudi član strokovne komisije za jugoslovansko elektrogospodarstvo, kjer je sodeloval pri pripravi projektov za večji del hidroelektrarn, ki so obratovale v tedanji Jugoslaviji. Njegovo delo je tudi osnutek za največjo hidroelektrarno v Jugoslaviji, Đerdap na Donavi. Zaradi njegovega bogatega projektantskega »opusa« so mu rojaki nadeli nadimek »graditelj elektrarn«.

Martina Drobne

Foto: arhiv Občine Hrastnik, Fanči Moljk (Sovretova pot), Hrastnik, Letopis 1999 (Stergaršek)