Konec preteklega leta smo občanke in občani Zasavja izvolili tudi nova vodstva krajevnih skupnosti. Na Savusu bomo januarja in del februarja objavili sestavo vseh svetov KS v treh zasavskih občinah. Zraven pa bomo dodali še nekaj zanimivosti o posamezni KS, ki smo jih izbrskali in jih pred časom objavili v našem tiskanem časopisu. Tokrat nadaljujemo pregled z južnih strani občin. Danes je na vrsti KS Krnice- Šavna Peč v hrastniški občini.
Krajevno skupnost Krnice – Šavna Peč bo v mandatu 2022 do 2026 vodila predsednica Berta Durnik, člani sveta KS pa so še Nina Sluga, Jon Bostič Sluga, Ana Černuta Deželak, Albina Ocepek, Ivica Jamšek in Matjaž Zupanc.
Krajevna skupnost Krnice – Šavna Peč leži na levem bregu reke Save, nekoliko izven središča Hrastnika, nasproti KS Podkraj. KS se deli, kot že njeno ime pove, na dve večji naselji, Šavno Peč in Krnice. Slednje so razdeljene na Zgornje in Spodnje Krnice.
KS Krnice – Šavna Peč meji na Laško. Njene hrastniške sosede so KS Turje – Gore, KS Kovk in KS Steklarna, na nasprotnem bregu Save pa stoji KS Podkraj.
KS nima krajevnega praznika kot takega. Najbolj krajane med seboj poveže prireditev, ki jo vsako leto pripravijo ob materinskem dnevu. Na dogodku večinoma nastopajo otroci.
Ena od znamenitosti v naselju Šavna Peč je slopno znamenje. Vzroki za nastanek niso znani. Kot je zapisano na spletni strani Občine Hrastnik, naj bi nastalo sredi 17. stoletja – nekateri menijo, da je označevalo pot proti cerkvi sv. Jurija, drugi pa iščejo odgovor v križišču vaških cest. Ga pa poznavalci označujejo za enega najlepših na Slovenskem – znamenje namreč krasi bogato strukturno okrasje s kipci in školjkastimi motivi ter bisernice. Kipci v slopnem znamenju so Marija Brezmadežna, Križani – Jezus Kristus, sveti Jožef, sveti Martin, sveti Krištof, sveti Anton Puščavnik Padovanski ter sveti Miklavž, sveti Florjan.
Iz krajevne skupnosti prihaja tudi filolog, humanist in največji slovenski prevajalec Anton Sovre. Sovre se je rodil 4. decembra 1885 v Šavni Peči.
Anton Sovre je dvakratni prejemnik Prešernove nagrade – prvič jo je prejel leta 1950 za prevod Homerjeve Iliade, šest let kasneje pa za prevod dela Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata.
Vsako leto se prvo soboto v oktobru pohodniki z železniške postaje v Hrastniku podajo na Sovretovo pot, ki se konča pri njegovi rojstni hiši v Šavni Peči. Pobudnica pohoda je Dolanka Fanči Moljk. Po Antonu Sovretu je poimenovana tudi knjižnica v Hrastniku. Vsako leto Društvo slovenskih književnih prevajalcev za najboljše knjižne prevode podeli Sovretovo nagrado.
V Šavni Peči se je leta 1901 rodil tudi znani Anton Stergaršek. Po drugi svetovni vojni je pri Državnih elektrarnah Slovenije oblikoval projektantsko skupino za hidroelektrarne na Dravi. Sodeloval je pri projektiranju hidroelektrarn Dravograd in Mariborski otok. Kasneje je izdelal tudi projekte, po katerih so zgradili hidroelektrarne Vuzenica, Vuhred, Ožbalt in Zlatoličje. Stergaršek je sodeloval pri pripravi projektov za večji del hidroelektrarn, ki so obratovale v tedanji Jugoslaviji, po njegovem osnutku so graditi tudi največjo hidroelektrarno v Jugoslaviji Đerdap na Donavi. Zaradi njegovega bogatega projektantskega »opusa« so mu rojaki nadeli nadimek »graditelj elektrarn«.
MD in MD
Foto: arhiv Savus
