

Ne verjamem pa, da bi k srečnemu razpletu dogodkov v življenju kaj bistveno pripomogel krompir. Kar samo od sebe se redkokdaj kaj pokrompiri, za vse se je treba potruditi. Še krompir sam se ne pokrompiri, saj je treba od pomladi do jeseni kar veliko dela, če hočemo dober pridelek.«

Brez krompirja pa mi živeti ni. Predvsem praženega. Imam že nekaj časa v planu, da se z družino udeležimo festivala praženega krompirja. Kar se tiče sreče v življenju: verjetno sem imel največji krompir do sedaj med pregledovanjem hidrantnega omrežja v šentviškem predoru. Med tlačnim preizkusom nadtalnega hidranta je tega nepričakovano odtrgalo z ležišča. 20 kg težka glava hidranta je poletela nekaj centimetrov mimo moje glave. Mogoče sem se zaradi tega dogodka še bolj “zaljubil” v krompir. Definitivno pa imam še en velik krompir v življenju: da sem obkrožen z veliko odličnimi ljudmi, odličnimi starši in z odlično družino, ki me podpira pri mojem delu. Veliko sreče in krompirja želim vsem!«

