Strokovnjaki so prvič v Sloveniji izvedli nadzorovan vžig in gašenje požara e-avtomobila. Na prikazu gašenja e-vozil so sodelovali tudi strokovnjaki iz hrastniškega Bonpeta.
Mobilnost bo v prihodnosti vedno bolj tudi elektrificirana, kar prinaša tudi nova, med drugim požarna tveganja. Baterije ne gorijo kot bencin. Požari e-vozil so zahtevnejši, nevarnejši in pogosto povzročijo višjo škodo kot požar avtomobila z motorjem z notranjim izgorevanjem.
Največje tveganje je nepravilno polnjenje
Največje tveganje predstavlja nepravilno polnjenje oz. poškodovana električna infrastruktura, so na dogodku Ko zagori elektrika, ki je v petek, 19. septembra, potekal na Ljubečni v sklopu sejma MOS v Celju, opozorili strokovnjaki. Ob premiernem testnem vžigu in gašenju električnega avtomobila so pojasnili, da lahko s pravilno namestitvijo in vzdrževanjem e-vozila ter polnilnic zmanjšamo požarna tveganja, z ustreznim zavarovanjem pa finančne posledice škode.
»Elektrika in baterije kot hranilniki energije niso del prihodnosti, ampak so vpeti v naš vsakdan in v prihodnje bo njihova vloga še pomembnejša,« izpostavlja direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo (ICK) Andrej Brglez. To je bil tudi razlog za eksperiment – prvi testni vžig e-avtomobila v Sloveniji, ki so ga strokovnjaki s širšega področja e-mobilnosti izvedli v Centru varne vožnje na Ljubečni.
Novosti prinašajo novosti
Dvom in postopnost pri sprejemanju novosti sta po Brglezovih besedah razumljivi. Morda še posebej zdaj, ko tehnologija ponuja novosti hitreje kot kadarkoli v zgodovini človeštva. »Med letoma 1900 in 1910 so ljudje nezaupljivo gledali na bencinske avtomobile, ki so jim rekli goreče bakle na kolesih, danes električni avtomobili odpirajo nova vprašanja. In prav je tako, a danes vemo več. Električna vozila vstopajo na varnostno strogo reguliran trg, oblikovan v stoletju izkušenj z vozili na notranje izgorevanje. V tak svet ne vstopa le električni avto, pred njim je to pot prehodil avto na plin in zdaj tudi vozila na vodik,« pravi Brglez.
Tokratni prikaz vžiga e-avtomobila po besedah Andreja Brgleza razbija mit, da za požare električnih vozil še ni učinkovitih rešitev. Hkrati opozarja, da elektro mobilnost tveganja prinaša tudi v naše domove. »Avta z bencinom nismo nikoli ‘točili’ doma, električnega bomo. To je ena njegovih velikih prednosti, a zahteva, da polnilno infrastrukturo in napeljave redno preverjamo in vzdržujemo, da bo naša domača ‘bencinska črpalka’ varna,« poudarja Brglez.
Požar e- avtomobila povzroči znatno škodo
V Zavarovalnici Triglav za zdaj ne ugotavljajo povečanega števila škodnih primerov zaradi požarov e-avtomobilov, so pa te škode, ko do njih pride, obsežnejše in višje kot v primeru požara avtomobila z motorjem z notranjim izgorevanjem. Avto je po požaru povsem uničen, pogosto požar povzroči škodo tudi na objektih in vozilih v bližini. »Zato je ključno poskrbeti za varnost e-avtomobila in polnilnic ter ustrezno zavarovanje, ki krije finančne posledice v primeru požara,« je poudaril Jan Jelenc iz Zavarovalnice Triglav.
Zanesljiva elektro infrastruktura
»Varna, zanesljiva in strokovno izvedena infrastruktura ter pravilno vzdrževanje so ključnega pomena za varno delovanje in dolgo življenjsko dobo naprav,« poudarja direktor podjetja Plan-net avto Marko Femc.
Požare lahko obvladamo
Litij-ionske baterije so nepogrešljiv vir energije v električnih vozilih, prenosni elektroniki in hranilnikih energije, hkrati pa predstavljajo tudi resna požarna tveganja. Kot pojasnjuje predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo dr. Aleš Jug ob pojavu toplotnega pobega lahko pride do intenzivnega gorenja, ki sprošča visoke toplotne tokove ter toksične pline, kot so vodikov fluorid in spojine težkih kovin. »Takšni požari se razlikujejo od požarov fosilnih goriv, saj jih klasični gasilni mediji pogosto ne pogasijo. Potrebni so posebni gasilni mediji ter dobro usposobljeni in opremljeni gasilci, ki razumejo dinamiko gorenja baterij. S stalnim razvojem varnejših baterijskih sistemov, nadgrajenimi protokoli in sodobno tehnologijo je ta tveganja mogoče obvladati ter zagotoviti višjo raven varnosti za ljudi in okolje,« poudarja Jug.
Kako pride do vžiga
Baterije se lahko vžgejo na več različnih načinov, kot so mehanska poškodba, nepravilno polnjenje, tehnične napake in pregrevanje. »Reakcija v bateriji je izjemno silovita in za vžig ni potreben kisik, zato nekatere baterije tudi počijo in sprostijo goreče delce, kar pomeni še hitrejši prenos požara na druge predmete. Med samim gorenjem se sproščajo okolju zelo nevarni plini (vodik, metan, eten, etin, propan …) in temperatura plamenov zlahka preseže 1000 stopinj Celzija. Že pri majhni bateriji so lahko plameni zelo visoki in baterija sprosti veliko energije ter dima. Zato je treba baterijo zalivati in ohladiti tako, da temperatura v jedru pade in se požar ustavi. Zatem je treba baterijo skrbno spremljati, saj se v njenem jedru še vedno proizvaja potencial za ponoven vžig ter gorenje,« je pojasnil direktor podjetja Bonpet iz Hrastnika Matej Škerbic.
Ko zagorijo e-skiro, prenosni računalnik ali pametni telefon
Vse pogostejši vir požarov so tudi baterijske naprave, med njimi e-mikromobilna sredstva, ki jih pogosto polnimo v notranjih prostorih. V drugem delu dogodka Ko zagori elektrika, so obiskovalci lahko v živo spremljali prikaz vžiga in gašenja e-skiroja, pametnega telefona in prenosnega računalnika. V razpravi so strokovnjaki še podrobneje spregovorili o posebnostih e-požarov ter gašenju električnih vozil danes in jutri ter obiskovalcem ponudili nekaj priporočil za večjo varnost – da bomo (še) bolje pripravljeni na (ne)predvidljivo.
Obiskovalci MOS-a so v okviru dogodka Ko zagori elektrika lahko preizkusili tudi simulatorje preventivnega gasilskega vozila, s katerim Gasilska zveza Slovenije s podporo Zavarovalnice Triglav širi znanje o ukrepanju v primeru požara v domačem okolju.
Savus
Foto: arhiv Savus
