Nocoj je spet primeren dan za poezijo. Tokrat objavljamo aktualno pesem zagorskega pesnika Vlada Garantinija. Ob njej je v spremnem dopisu zapisal: »Spoštovani Savus, v tej strašni suši  so najbolj prizadeti kmetje, pri nas in po vsej Evropi. Še sreča, da so pri nas večinoma polkmetje, zaposleni tudi v industriji in drugih dejavnostih, veliko med njimi je tudi upokojencev. V literaturi se o kmetstvu piše zelo malo, v njenem žarišču je sodobna družba. Sam sem napisal o kmetstvu kar veliko dobrih pesmi, ker ga v srčiko poznam, občutil sem njegove lepe in  grenke strani. Dober kmet mora biti danes vsestransko usposobljen: kmetovalec, strojnik, živinorejec, sadjar, gozdar, gradbinec, šofer. traktorist, oče; podobno tudi žena, ki mora obvladati še veliko drugih opravil. Vsega tega potrošnika družba ne vidi, njo zanima predvsem njegov proizvod. Delo kmeta se pravzaprav nikoli ne konča, zato je kmetov tudi čedalje manj. Pravi kmetje pa svoje delo opravljajo z veseljem in so nanj ponosni.«

Kmečka zgodba

Poseješ žito,

krompir posadiš,

leto za letom

kosiš mrvo, otavo,

zrediš bike,

kupiš traktor,

povečaš štalo,

na novo postaviš hišo.

Spraviš otroke do kruha,

oženiš jih, omožiš.

Do kraja znucaš roke, srce.

In za vse

ti na britofu

v kamen vklešejo

tvoje in njeno ime.

Vlado Garantini

Foto: arhiv Savus