V obdobju svojega življenja sem bila prezaposlena z vsemi izzivi – službenimi in osebnimi. Zalotila sem se, kako odmerjam svoj čas ter poskušam krmariti med službenimi obveznostmi in časom za družino. Pogosto sem hitela sem in tja in si s slabo vestjo prigovarjala, da se bo kmalu vse umirilo. Da je to le kratko poglavje v mojem življenju, ki ne bo bistveno vplivalo na otroka.
Pa vendar je vplivalo nanj.
“Takoj bom nazaj,” pogosto rečemo, ko se odpravimo po opravkih. “Samo na hitro končam ta telefonski klic,” se opravičimo in jih na hitro stisnemo k sebi, medtem ko prosijo, da bi se z nami igrali zunaj. “Večerja bo kmalu nared,” rečemo, čeprav vemo, da bo trajala veliko dlje. “Doma bom, preden se stemni,” obljubljamo, kot da nas promet ne more zadržati.
Seznam obveznosti se podaljšuje, poti postajajo daljše in včasih preprosto zamudimo … ali pa jih pustimo čakati.
Otroci to, kadar nas ni, zelo čustveno zaznajo. Čakanje precej težko prenašajo. In s tem si oblikujejo svoje zaupanje.
Nihče od nas nima popolnega nadzora nad svojim časom ali urnikom. Lahko pa nadziramo našo komunikacijo z otroki – da kadar damo besedo, to tudi držimo. Od njih ne smemo pričakovati, da se bodo s temi izzivi spoprijemali sami. Z njimi se moramo pogovarjati odgovorno in spoštljivo.
Prav je, da jim svoje odločitve pojasnimo. To je starševska dolžnost, še pomembnejše pa je grajenje zaupanja.
(Povzeto po Ryanu Holidayu)
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
