torek, 11 februarja, 2025

Iz te kategorije

Kako prijaviti nepravilnosti na delovnem mestu

Ste na delovnem mestu ali v vaši organizaciji opazili nepravilnosti, ki se znova in znova ponavljajo? Kar na dan z besedo.

V primeru, da ste zaposleni v večjem podjetju ali v večji organizaciji, tudi z več kot 50 zaposlenimi, je dobro, da berete dalje. Ali veste, da je potrebno imeti v tako velikem podjetju vzpostavljen sistem za zaščito prijaviteljev, t.i. žvižgačev? Prijavitelji oziroma pogosto jih pravimo tudi žvižgači, so tisti pogumni posamezniki, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnih ravnanjih v delovnem okolju, kot so na primer korupcija, goljufije, strokovne napake in malomarnost, diskriminacija, nepravičnost.

V preteklem letu je stopil v veljavo Zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), s katerim se v slovensko zakonodajo prenaša evropska Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti žvižgačev. Ne, realno gledano ne gre za tožarjenje, saj odkrivanje nepravilnosti in neskladnosti pomembno prispeva k preprečevanju škode in odkrivanju groženj, ki bi sicer lahko ostale neodkrite. To prinaša številne prednosti za vas kot zaposlene in tudi za vaše dobavitelje ter kupce, in sicer z vidika zaupanja, transparentnosti, dolgoročne stabilnosti, višje kakovosti storitev in izdelkov, ter bolj stabilnega in etičnega poslovnega okolja. To pa vse ustvarja boljše pogoje za uspešno poslovno sodelovanje.

Zakon prijavitelje ščiti pred povračilnimi ukrepi

Pomembno je, da veste, da  Zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) preprečuje povračilne ukrepe proti prijaviteljem, zlasti s strani delodajalcev. Zakon vam namreč zagotavlja ustrezno in celovito podporo, pomoč ter učinkovito sodno varstvo, kar pomeni, da so oziroma boste žvižgači deležni zaščite pred razkritjem identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa vam bo med drugim nudeno svetovanje, informacije ter druga podpora pri uveljavljanju zaščitnih ukrepov.

Ste odkrili nepravilnosti? Kako postopati dalje?

  1. Preverite, ali ima vaša organizacija določeno, kakšna so pravila ravnanja za zaščito prijaviteljev, npr. interni akt oz. pravilnik o zaščiti žvižgačev.
  2. Preverite, ali ima vaša organizacija vzpostavljen sistem za sporočanja oz. oddajo prijav, ki je tak, da zaščiti prijavitelja.
  3. Stopite v stik z zaupnikom oz. pooblaščeno osebo za sprejemanje prijav in ji/mu zaupajte vsebino prijave.

Podjetje je dolžno vašo prijavo obravnavati in ukrepati na njihovi podlagi v roku treh mesecev. Vedeti morate tudi, da je podjetje dolžno uvesti podporne ukrepe za zaščito prijaviteljev oz. žvižgačev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi, kot so suspendiranje, degradacija in zastraševanje. Vse prijave in postopke pa morajo podjetja za potrebe statističnega poročanja posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije.

Čeprav imate morda zadržke do tega, da izpostavite določeno nepravilnost in ne želite biti ravno vi tisti, ki žvižgate, pa vedite, da s tem, ko ukrepate, pomembno vplivate na zaščito ugleda vašega podjetja, spodbujate etično ravnanje in zmanjšate tveganja novih goljufij in korupcije. Vzvode za ukrepanje kot zaposleni imate, zato jih le izkoristite, če in ko je treba.

Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder

PR objava


 

Isti avtor