S prijateljem se pogovarjava o njegovi prihodnosti, iskanju nove službe, izzivov, pa mi potarna o primerih, kako mnoga podjetja ne znajo iskati kadra in predvideti morebitnih izjemnih prednosti kandidatov.

Oba izhajava iz istega okolja, kjer sva bila po sili razmer togega managementa v globalnem korporativnem okolju prepuščena iskanju ‘lastnih’ rešitev. Oba sva sodelovala z nekaterimi največjimi svetovnimi ponudniki IT storitev, ob tem spoznavala njihove precej izpiljene, utečene sisteme. Te in njihov način dela sva imela možnost tudi v praksi analizirati do potankosti.

Ko si v teh ‘vodah’ prepuščen sebi in moraš samostojno iskati rešitve, so (kakršne koli) izkušnje z ‘velikimi’ izjemno koristne. Ti imajo večinoma že vpeljane rešitve za težave, katerih si sam niti še predstavljaš.

Ob tem, da sodeluješ in slediš njihovim navodilom, lahko raziskuješ, kako njihova pravila delujejo in predvsem, zakaj pravzaprav so takšna (sploh v takšnih ogromnih sistemih in okoljih). Tako odkrivaš nove pristope in rešitve za svoje težave, še preden se te pojavijo. Ob tem pa seveda “eksponentno” rasteš in napreduješ.

V nekem trenutku življenja se odločiš zaključiti eno poslovno pot in se odločiš za nove izzive. V hipu se znajdeš v situaciji, podobni računalniškim igram.

V igrah večinoma, ko zaključiš določen nivo, sledi prestop na nov, drugačen in bolj zahteven nivo. Večji izzivi, novi ‘nasprotniki’ in ovire (in pa tudi nagrade). Izzivov na novi stopnji nikoli ne manjka, ampak jih je vedno več.

Je pa uspešnost tega precej odvisna od tvoje lastne interpretacije. Če situacijo oceniš pozitivno, so stvari videti precej bolj znosne, čeprav znajo biti sicer sila neprijetne. Tako eni ljudje vzplamtijo, drugi pa pogorijo.

Iskanje službe

Prijatelj išče novo službo. Na vodstvenem delovnem mestu večje evropske IT korporacije ima s svojimi izkušnjami vsaj 5-krat večji in bolj kompleksen nabor le-teh od nekoga na povprečnem primerljivem delovnem mestu v Sloveniji.

Na razgovoru za službo z nekim direktorjem mu ta omeni, da ne želi, da mu naredi revolucijo v firmi, ampak da zgolj pokrije svoje stroške dela. ?!?

Na razgovoru v drugi organizaciji direktor potarna, da ga je nekaj zaposlenih zapustilo in mu odpeljalo stranke. Kljub temu ga tudi tokrat zanima le, če prijatelj lahko iz prešnje službe pripelje kakšno večjo stranko. Očitno mu še niso dovolj pobrali, če še naprej išče ljudi s takšnimi vrlinami.

Osebno menim, da so to ‘prijemi utapljajočega’, ki ne zna zdravo razmišljati in voditi podjetja naprej.

Iskanje (kvalitetnega) kadra

Prijatelj pravi, da ne najde spodobne službe, ker delodajalci ne razumejo, na kake vse možne načine jim lahko koristi in izboljša nivo njihovih storitev.

Izziv sem mu poskušal orisati na primeru kirurga v neki lokalni bolnišnici, ki operacije izvaja mogoče enkrat tedensko. Tega postavil ob bok nekomu iz univerzitetnega kliničnega centra, ki operira najmanj 5krat dnevno, ob tem pa še sodeluje pri drugih/drugačnih operacijah in pogosto tudi po drugih kliničnih centrih.

Če prvi postane direktor bolnišnice in išče nove zaposlene, bo zelo težko ocenil in razumel sposobnosti nekoga izven okvirjev svojih izkušenj in razmišljanja. Dokler tovrstnih razsežnosti dela ne izkusi sam, si bo zelo težko predstavljal nabor izkušenj drugega iz kliničnega centra. Sploh pa ne bo znal izkoristiti tega, kar lahko s takšnim profilom pridobi, oziroma kaj ta vse zna in zmore.

Prvi, direktor, mora za začetek podrobneje dojeti okvirje, zmožnosti ter kompetence in izkušnje drugega. To pa bi morala biti dejansko naloga drugega, da direktorju primerno in podrobno predstavi širino oziroma globino svojih izkušenj.

Podobno sem za potencialnega partnerja – v začetku na strani njihovega naročnika – sestavil osnutek vzdrževalne pogodbe. Vzdrževalci so ostali brez besed oziroma so zmogli reči le: “Tega pa absolutno NE bomo podpisali!”

Z naročnikom sva jih obiskala. Na sestanku sem jim odkrito pojasnil, da mi je za optimalni rezultat najpomembnejše, da sta oba, naročnik in vzdrževalec, zadovoljna. Oziroma, če odgovornosti in pravice niso pravilno uravnotežene, naročnik ne bo ‘mirno spal’, vzdrževalec pa ne bo mogel brez težav ‘mirno vzdrževati’ sistema.

Tako kot drugi kirurg zgoraj, je bila tu moja naloga, da jim podrobneje predstavim svojo poklicno zgodovino, veščine in izkušnje, ter obenem ponudim pomoč pri nadgradnji storitev in strokovnosti. Ko sem jim razširil pogled, je pogovor stekel bolj odprto, ‘bolj v globino’.

Pa jih s tem nisem želel zasuti s svojimi izkušnjami in dosežki, kar je pogosto precej tvegano, saj lahko hitro trčim ob kak močan ego. Poskušal sem jim le prikazati, v kakšnih okoljih sem črpal svoja spoznanja in nabiral izkušnje.

V tako kompleksnih okoljih in razmerah ni prostora za napake. Si pa veliki igralci lažje privoščijo optimiziranje svojih procesov. In ti so zaradi hudih zahtev njihovih strank in konkurence izpiljeni do potankosti. Nekako podobno kot pri vrhunskih športih.

In od velikih se lahko marsikaj naučimo, pogosto brez dragih lekcij. Je pa težava v tem, da si večina (ki tega ne spozna), ne more predstavljati, česa ne ve, če tega nikoli ni spoznala. Zato je precej težko zaposliti nekoga, za katerega si ne znamo predstavljati, kakšen obseg izkušenj premore in kako sploh lahko pomaga.

Na to temo sem v tuji publikaciji spisal in objavil članek, ter v njem razglabljal o zanimivi dilemi. Kako bi izgledalo, če bi vam na zaposlitveni oglas prijavil Einstein? Kakšne naloge bi mu dali, če niti ne razumete povsem, česa vsega je sposoben?

Prijatelj je svojevrsten ‘Einstein’ na svojem področju. Izjemno izkušen, kreativen s sposobnostjo samostojnega in kritičnega razmišljanja. Pa vendar večina potencialnih delodajalcev zgolj upa, da bi pripeljal kako večjo stranko ali pri svojem delu brez hujših ‘revolucionarnih’ sprememb pokril svoje stroške dela.

Kaj pa vi? Če se vam na vratih pojavi Einstein, bi prepoznali njegovo dodano vrednost za vašo organizacijo? S čem bi ga zaposlili? Bi mu dali proste roke, ali bi ga želeli usmerjati ‘po svoje’? Bi ga sploh upali zaposliti?

Borut Kmetič


Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.

Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.

Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, prebojne nove tehnologije in eksponentne organizacije, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.

Borut@SmartAssets.it

Borut@Medium