Trboveljski gimnazijci so pričeli sodelovati z gimnazijci iz Gimnazije v Kaknju v Bosni in Hercegovini. Trbovlje in Kakanj povezuje marsikatera skupna točka, ugotavlja Maruša Stoklasa Drečnik, ki je poslala zapis o obisku v kraju, kjer premorejo slovensko društvo, ki ga vodi predsednica s trboveljskimi koreninami.

Na pobudo Slovenskega združenja meščanov Jožef Špringer Kakanj v Bosni in Hercegovini, predvsem njene predsednice Davorke Drijenčić-Špringer, ki ima svoje korenine tudi v Trbovljah, smo v lanskem šolskem letu začeli z mednarodno izmenjavo.

V mesecu marcu smo tako gostili dijake (in njihove učitelje) Gimnazije Muhsin Ruzvić Kakanj, ki prostovoljno obiskujejo pouk slovenščine in sodelujejo pri slovenskem orkestru. Konec oktobra pa je skupina 11 dijakov in treh spremljevalcev obisk vrnila, pridružili pa so se nam tudi člani Rudarskega, muzejskega in etnološkega društva Perkmandeljc Trbovlje, ki so obiskali rudnik, bili na sprejemu pri županu, veleposlanici …

Ob prihodu smo bili ganjeni nad dobrodošlico, ki so nam jo pripravili člani slovenskega združenja. Nato smo se poklonili rudarjem pri njihovem spomeniku, si ogledali muzej in bili očarani nad Kraljevo Sutjesko. Naslednji dan je bil namenjen obisku župana in gimnazije. Naši dijaki so pripravili predstavitev Trbovelj nekoč in danes, krajši film, ples, nato pa so sodelovali še na okrogli mizi Kaj nas povezuje. Popoldne smo obiskali Sarajevo in bili na sprejemu pri slovenski veleposlanici, večer pa je bil namenjen druženju s člani slovenskega združenja, z učitelji gimnazije, dijaki. Tridnevno sodelovanje  smo zaključili na Visokem, kjer smo si ogledali ogledali še park Ravne 2.

In kako naprej? Izmenjava se bo vsekakor nadaljevala, saj je ostalo še veliko neraziskanega, kar nas povezuje, neodkritega. In kaj nas povezuje? Jezik, glasba, kultura, šport, rudarstvo, predvsem pa prijateljstvo, srčnost, toplina.

Maruša Stoklasa Drečnik

Foto: arhiv GESŠ Trbovlje