četrtek, 6 februarja, 2025

Iz te kategorije

Hilarij od Triglava do Koraba

Vmes bo Radovan Skubic Hilarij prehodil 1780 km dolgo pot po dolinah in za povrh še vse vzpone na najvišje vrhove nekdanjih jugoslovanskih republik. Če na prst ocenimo dolžino poti, bo prehodil okrog 2200 km. Začel bo 25. junija na 2864 metrov visokem Triglavu, se povzpel na 1831 m visok Sinjal na Hrvaškem, osvojil 2386 m visok Maglič v BiH, potem 2523 metrov visok Bobotov Kuk v Črni gori, 2169 m visok Miđor v Srbiji in pot zaključil na 2764 m visokem makedonskem Korabu, ki je hkrati tudi najvišja gora Albanije.
»Sem otrok narave. Živim z njo in jo imam neizmerno rad. Skrajni čas je, da nehamo uničevati naravo na našem planetu,« je povedal pred potjo Skubic, ki je svojo tokratno pot povezal z Zelenim planetom. Skubic bo zeleni poštar, ki bo v nahrbtniku prenašal zeleno sporočilo predsednikom vlad držav na Balkanu. Ko bo na pisma pritisnil vseh 6 žigov najvišjih vrhov držav, ki so nastale na pogorišču bivše Jugoslavije, jih bo oddal na makedonski pošti in poslal predsednikom vlad jasno sporočilo: »Planet ni večen, bolje moramo skrbeti zanj.« Hilarij upa, da bodo premieri na Balkanu zeleno sporočilo prenesli naprej.

Skubic bo v nahrbtniku nosil tudi najlepšo zastavo na svetu (zagorsko občinsko zastavo), kot pravi zagorski župan Matjaž Švagan. »Na koncu jo bom nesel na kraljico zasavskih gora, na Čemšeniško planino,« pravi Skubic, » in jo ob občinskem prazniku predal zagorskemu županu.«

Skubic je doslej opravil že veliko izzivov. Najprej je poti premagoval s tekom, potem je presedlal na kolo. Praktično od doma je tekel na Olimp, Mont Blanc, Bruselj, prekolesaril 11 tisoč kilometrov do Pekinga. Tokrat bo dnevno prehodil okrog 70 kilometrov. Na poti ga bodo spremljali različni podporniki. »V vseh državah ga bodo pozdravili gozdarji, slovenski Zavod za gozdove je podprl njegovo pot,« je povedal v Zagorju predstavnik Zavoda Jože Prah. Na vzponih na najvišje vrhove bodo Hilarija spremljali planinci iz posameznih držav.

Skubičevo odpravo so podprli zeleni vitezi – vitezi tretjega tisočletja: Sandi Češko, Matjaž Švagan, Jože Prah, Aleksandra Gradišek, Franc Jerič in Aleksander Mervar.

Marko Planinc

Isti avtor