Gustav Vodušek se je rodil na današnji dan leta 1859 v Vitanju. Po šolanju in kratkem obdobju dela po Sloveniji si je ustvaril dom v Trbovljah, kjer je bil ena najbolj zanimivih in pomembnih osebnosti tega mesta. Dvakrat je bil župan, ki je prinesel v to zasavsko mesto marsikaj novega, pomembnega za razvoj.
Mladost
Gustav Vodušek je bil med pomembnimi in uspešnimi osebnostmi v Trbovljah, pred in po prvi svetovni vojni prav gotovo prvo ime tega rastočega mesta. Rodil se je 17. julija 1859 v Vitanju. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Po končanem mariborskem učiteljišču je služboval na Teharjah, v Pišecah in eno leto tudi v Hrastniku. Leta 1891 je postal nadučitelj v Trbovljah na Vodah, potem je bil premeščen na Drugo osnovno šolo v Trbovljah (danes OŠ Ivana Cankarja Trbovlje), kjer je služboval 32 let kot ravnatelj deške in dekliške šole. Obenem je bil tri desetletja okrajni šolski nadzornik za okraje Brežice, Sevnica, Kozje in Laško ter trboveljski župan. Gustav Vodušek je bil markantna osebnost, okoli katerega se je dolgo sukalo javno življenje v Trbovljah.
Šolski nadzornik
Kot okrajni šolski nadzornik je z močnim vplivom skrbel za graditev novih šol. Na Voduškovem področju so v letih njegovega nadzorništva zgradili 46 šolskih poslopij, ki so ustrezali pedagoškim in zdravstvenim predpisom. Vzporedno z gradnjo šolskih stavb je posodabljal tudi šolski pouk v njegovem rajonu. Vodušek se je odločno zavzemal za uvedbo slovenskega pouka na šolah, takrat so poučevali izključno v nemškem jeziku. Velenemškim avstrijskim krogom to ni bilo všeč, šolska oblast pa je njegove vztrajne in pametne nasvete upoštevala ter dovolila pri pouku v šolah uvedbo slovenščine.
Gustav Vodušek si je pred prvo svetovno vojno zgradil imenitno vilo Aurora v zgornjih Trbovljah, ki so jo kljub nasprotovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine novi lastniki leta 2008 podrli.
Župan Trbovelj – prvič
Leta 1907 je prvič postal župan trboveljske občine, ko je na županskem stolu nasledil Ferdinanda Roša. Občino je vodil vse do konca 1. svetovne vojne. V času Voduškovega županovanja je število prebivalstva naraščalo in leta 1910 doseglo 13.578 prebivalcev in 903 hiše. V njegovem času je bila v občini ustanovljena Kmečka delavska hranilnica in posojilnica, zgrajena pa je bila tudi zadružna elektrarna ob Savi, ustanovili so meščansko šolo v Trbovljah in zanjo zgradili veliko moderno poslopje. V času njegovega županovanja so odprli javno ljudsko knjižnico (1908). Leta 1909 je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo, ki je domovalo v novozgrajenem Sokolskem domu. Poleg tega so odprli novo klavnico in hladilnico ter novi tržni prostor. V Trbovlje je pripeljal prvi avtomobil, ustanovljena je bila podružnica Slovenskega planinskega društva, začel je delovati prvi zasavski kinematograf.
Ob koncu prve svetovne vojne je bil 25. oktobra 1918 v Trbovljah izvoljen narodni svet, ki ga je vodil župan Vodušek. Svet je skrbel za preskrbo in javni red, pri čemer so pomagale tudi takrat ustanovljene narodne straže, ki so bile razpuščene 9. novembra.
Župan Trbovelj – drugič
Občino je vodil tudi kot gerent v letih 1925–26. Prav tako je bil z veliko večino glasov izvoljen za župana 15. junija 1930. Na tem položaju je ostal vse do maja leta 1934, ko je zaradi bolehnosti odstopil in se umaknil iz javnega življenja. V času njegovega drugega obdobja županovanja je občina kupila avtoškropilnik, trg Trbovlje je vstopil v Zvezo mest in trgov Dravske banovine, začela se je gradnja moderne izolirnice. Po popisu prebivalstva leta 1931 je občina Trbovlje imela 17.183 prebivalcev. V letu 1933 se je zgodila največja sprememba glede ozemlja trboveljske občine, ko je bila ustanovljena občina Hrastnik – Dol. Pred ustanovitvijo občine Hrastnik – Dol je trboveljska občina obsegala 3977 ha, po ustanovitvi le – te, pa je obsegala 3008 ha in 10 krajev: Trbovlje, Loke, Retje, Knezdol, Planinsko vas, Sv. Katarino, Sv. Marko, Ojstro (del) in Sv. Planino.
Državni odlikovanji
Prejel je dve državni odlikovanji v različnih državah. Avstroogrski cesar Franc Jožef ga je leta 1908 odlikoval z zlatim križem za zasluge, aprila leta 1924 pa ga je v kraljevini Jugoslaviji kralj Aleksander odlikoval za njegove vsestransko bogate uspehe na narodno-kulturnem in gospodarsko-političnem področju z redom belega orla, z redom jugoslovanske krone in z redom sv. Save IV. stopnje. Umrl je 17. februarja 1937 v Trbovljah.
Savus
Foto: Celjskozasavski.si
