Družba Elektro Ljubljana je na novinarski konferenci v Stari mestni elektrarni 18. junija predstavila poslovanje v preteklem letu. Za družbo je najuspešnejše leto doslej, beležili so kar 17 milijonov evrov čistega dobička. Skupni prihodki so bili ustvarjeni v višini 103 milijonov evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa je bil izkazan kar v višini 20 milijonov evrov. Realizirali so naložbe v vrednosti 37,5 milijonov evrov. V leto 2019 je družba vstopila tudi s prenovljeno grafično podobo – strelo v obliki štorklje. Na področju družbene odgovornosti začenjajo nov projekt Leti, leti štorklja v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, v katerem bodo spremljali dve štorklji na njuni poti v tople kraje.
Predsednik uprave Andrej Ribič najprej izrazil veliko zadovoljstvo s poslovanjem družbe. »Poslovanje ni bilo še nikoli tako uspešno kot doslej,« je povedal. Vrednost naložb podjetja v letu 2018 je znašala 37,5 milijonov evrov. Investicijska vlaganja so bila po finančnem obsegu najvišja v zadnjih desetih letih. Družba je bila najbolj dejavna pri projektiranju in gradnji 110 kV objektov. Dokončali so dela na povezavah Bršljin–Gotna vas, Ivančna Gorica in Hrastnik. Zaključili so s prvo etapo daljnovoda Grosuplje–Trebnje ter 110 kV kablovod za RTP Bežigrad. Obnovili so daljnovode Logatec–Žiri, Vrhnika–Logatec in Kleče–Logatec, ki so bili v času žledu leta 2014 popolnoma uničeni.
Nadaljujejo naložbe v sistem naprednega merjenja. Do konca leta 2018 je bilo v sistem vključenih že 32.454 naprednih števcev električne energije. Za vzpostavitev naprednega merilnega sistema do leta 2022 je družba tudi lani prejela del nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev.
V preteklem letu so skupaj z Elektrom Celje zaključili razpis in začeli z izgradnjo novega centra vodenja, ki bo poleg krmiljenja in upravljanja distribucijskega omrežja omogočal tudi obvladovanje priklapljanja razpršenih virov proizvodnje ter električnih polnilnih postaj. Zaključen bo predvidoma konec 2019.
V nadaljevanju je predsednik uprave spregovoril o velikih izzivih, ki jih za distribucijsko omrežje prinaša prehod v nizkoogljično družbo. »Če želimo na omrežje priklopiti veliko število novih porabnikov, kot so električna vozila, toplotne črpalke in razpršeni obnovljivi viri energije, moramo razmišljati o temeljiti krepitvi omrežja. Za kaj takega potrebujemo veliko več sredstev, kot nam jih namenja Nacionalni energetski in podnebni načrt. Ocenjujemo, da bi za omrežje, ki bo preneslo prihajajoče nove obremenitve, rabili dodatnih 50 milijonov evrov letno.«
Rezultate poslovanja v lanskem letu je predstavil Marjan Ravnikar, izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev. »V primerjavi s poslovnim načrtom za leto 2018 je bil čisti dobiček družbe boljši za 4,3 milijonov evrov oziroma 34 %. Prihodki so bili od načrtovanih višji za 5 %, kar je predvsem posledica višjih prihodkov na tržnem segmentu. Družba je ustvarila 48 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za 8 % več od načrtovanega,« je pojasnil mag. Marjan Ravnikar. Investicijska vlaganja so načrtovana presegla za 14 %. Kljub intenzivnemu investicijskemu ciklusu in nekoliko večjim izdatkom v povečani obratni kapital družbe so uspeli tudi v preteklem letu zadržati finančno stabilnost družbe. Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je tako ostalo na stabilnem količniku 1,8, zaradi ugodnih razmer na trgu pa so bili nižji tudi finančni odhodki za obresti od posojil. Družba je v letu 2018 izkazala visoko stopnjo učinkovitosti, saj je dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi s predhodnim letom narasla za 8 % na 95.100 evrov na zaposlenega, kar jo uvršča v sam vrh najučinkovitejših družb v Sloveniji in tudi širše.
Z majem 2019 je storitev polnjena električnih vozil na polnilnicah v mreži Gremo na elektriko postala plačljiva. Svetovalec uprave dr. Jurij Curk je predstavil prve analize odzivov uporabnikov. Izpostavil je izboljšanje navad uporabnikov: »Zaznali smo, da se parkirna mesta, namenjena polnjenju, hitreje sprostijo in so tako na voljo več uporabnikom. Polnilna infrastruktura je na ta način bolje izkoriščena,« je pojasnil, pri tem pa je opozoril še, da javne polnilnice predstavljajo vse večjo obremenitev za omrežje.
Kot gost se je na konferenci pridružil dr. Damijan Denac, direktor DOPPS – BirdLife Slovenia. Spregovoril je o okoljevarstvenem projektu Leti, leti štorklja, v katerem družba Elektro Ljubljana in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije sodelujeta pri sledenju štorkelj na njuni poti v tople kraje.
Ob koncu konference je vodja službe za korporativno komuniciranje Kristina Sever predstavila tudi novo knjigo Živel napredek, živela svetloba! o zgodovini elektrifikacije Ljubljane ter gradnji in delovanju Stare mestne elektrarne. Knjiga, ki je začela nastajati lansko leto, ob 120-letnici tega tehniškega spomenika, je pravkar izšla. Pod delo se je podpisala Neja Blaj Hribar z Inštituta za novejšo zgodovino.
Savus
Foto: Miha Fras
