Nocoj je spet priložnost za pesem. Zagorski pesnik Vlado Garantini nam je poslal nekaj novega. Takole je zapisal: »Spoštovani Savus, nedavno se je aktualna politika strašno spopadla z bolnišnico za duševne bolezni . Ob prebiranju pisanja v naših občilih in premišljevanju o človeški psihi je nastala pričujoča pesem in vam jo pošiljam v objavo. Pa srečno, Savus.«
Dušice
Dušice so večno žive,
od kod prihajajo
in kam ob slovesu gredo
je božja skrivnost.
Njihovo število je velikansko,
neskončno, nikomur znano.
Vsaka je edinstvena,
enkratna, neponovljiva.
Mnoge duše so strašne,
da pokajo od sovraštva
in povzročijo morje gorja.
Na srečo prevladujejo dobre
In držijo svetovno kolesje v ravnotežju.
Preobčutljive dušice rade zbolijo,
zaradi duševnih bolečin trpijo,
zdravijo se počasi,
se pozdravijo ali pa tudi ne,
obnemorejo, otopijo.
Dušico je treba imeti rad,
Jo nenehno božati, bodriti,
jo voditi med dobre ljudi,
da se človeške bližine nasiti
in ostane dobra, zlata dušica.
Ko napoči pravi čas,
se dušice poslovijo,
na njihov odhod ne moremo vplivati,
po božji volji se enkrat zgodi.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
