V Ljubljani so na predvečer novega državnega praznika dneva znanosti podelili najvišja državna priznanja na področju znanosti, Zoisove in Puhove nagrade in priznanja. Med dobitniki je bila tudi dr. Jožica Gričar z Dola pri Hrastniku
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik vlade Robert Golob. Med drugim je dejal, da znanost v Sloveniji ni zapisana le v laboratorijih ali inštitutih, temveč v resnici posega v vsakdanje življenje, v zdravje, tehnologijo, okolje, kulturo, jezik, razumevanje družbe.
Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer. Priznanje ambasador znanosti RS je dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak.
V imenu nagrajencev je zbrane nagovorila Tatjana Avšič Županc, ki je med drugim dejala: »Znanost nas uči potrpežljivosti. Uči nas, da se veliki premiki pogosto dogajajo počasi, skozi številne majhne korake, ki terjajo vztrajnost, odprtost in včasih tudi dvom. A prav zaradi teh korakov z vsakim dnem lahko bolje razumemo svet in nas v njem.«
Nagrade in priznanja
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Andrej Rahten, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl, Matjaž Humar in Kristina Gruden. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec.
Zoisova priznanja so prejeli Luka Vidmar, Jožica Gričar, Urban Bren, Marko Jošt, Andrej Zorko in Miroslav Verbič.
Dr. Jožica Gričar
Dr. Jožica Gričar izhaja z Dola pri Hrastniku, zaposlena je na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Zoisovo priznanje je prejela za pomembne dosežke na področju biologije dreves.
Dr. Jožica Gričar je s svojimi raziskavami pomembno prispevala h globalnemu razumevanju vpliva stresa na fiziološke procese v drevesih in njihovo debelinsko rast. Ugotovila je, da se drevesa na spremenjene razmere odzivajo s prilagajanjem razvoja svojih tkiv (les) in organov (listi, deblo, korenine), kar se odraža v njihovi strukturi. V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov so njene ugotovitve še posebej dragocene, saj pomagajo pri izbiri najbolj primernih drevesnih vrst ali populacij za različna okolja.
Savus
Foto: BoBo (podelitev), Matjaž Tavčar (portret)
