Po besedah državne sekretarke Alenka Forte je Zakon o dolgotrajni oskrbi kompleksen zakon, ki bo na celovit način postopoma začel reševati izzive oskrbe starejših od 18 let, ki potrebujejo pomoč zaradi bolezni, invalidnosti, starostne obnemoglosti ali demence. Slovenija je to področje z zakonom uredila med zadnjimi v Evropi.

V petek, 11. marca, je v sejni sobi Gasilskega društva Zagorje ob Savi v organizaciji Društva upokojencev in Občinskega odbora za medgeneracijsko sobivanje potekala okrogla miza o novostih, ki jih prinaša decembra 2021 sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi, in dobri praksi skrbi za starejše, ki ga predstavlja projekt Starejši za starejše.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je pojasnila, da bo zakon pod eno streho zagotovil pravice, ki so bile doslej razpršene, hkrati pa uvaja tudi nekatere nove pravice in želi upravičencem po vsej Sloveniji zagotoviti primerljivo oskrbo za primerljive potrebe. Na podlagi standardiziranih ocenjevalnih listov bo izvedena objektivna presoja primanjkljajev in potreb upravičencev, ki bodo nato razvrščeni v eno od petih kategorij z določenim obsegom pravic.

Pripravili bodo tudi individualni načrt oskrbe, ki se bo razlikoval glede na potrebe, npr. dementne osebe, paraplegika ali osebe po možganski kapi. Upravičenec se bo nato odločil, ali bo te pravice koristil v instituciji ali na domu, kar je novost, ki je doslej v Sloveniji nismo poznali. Prav tako so bile doslej težave z oskrbo mlajših odraslih do 65 let, na primer po prometnih nesrečah ali kapi.

Zakon se je začel postopoma uvajati s 1. januarjem 2022. Takrat je že začel veljati inštitut oskrbovalca družinskega člana, nadomestilo za oskrbo ene osebe v 4. ali 5. kategoriji se je dvignilo na 1,2 minimalne plače, če taka oseba skrbi za dve osebi, pa 1,8 minimalne plače. S 1. januarjem 2023 bo uvedena tudi možnost 21-dnevne nadomestne oskrbe, ki bo takšnim upravičencem iz naslova DO omogočila 21 dnevno oskrbo v instituciji. Teh 21 prostih dni pa bo lahko oskrbovalec družinskega člana porabil za svoje potrebe.

Do 1. januarja 2023 bo vsem osebam, nameščenim v socialno varstvenih zavodih, po uradni dolžnosti s strani ZZZS izdana odločba o kategoriji po ZDOsk. Prevedba bo izvedena po uradni dolžnosti za vse, ki so uvrščeni sedaj v oskrbo kategorij II, IIIa, IIIb in IV. Za tiste z oskrbo I pa bo ZZZS izvedel oceno upravičenosti na mestu nastanitve. S 1. julijem 2024 bo zakon stopil v polno veljavo za vse upravičence, ki bodo ocenjeni na podlagi prijave na enotni vstopni točki pri območnih enotah ZZZS. V veljavo stopi tudi nova pravica e-oskrbe, ki bo s pomočjo pripomočkov omogočila spremljanje ter hitro ukrepanje v primeru padca ali podobnih nevarnih fizioloških sprememb. Vse kategorije bodo deležne tudi storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Kot je poudarila Anica Ule Maček iz občinskega odbora za medgeneracijsko sobivanje, je zakon dobrodošel, a bo treba še veliko stvari urediti. Direktorica DSO Polde Eberl Jamski Mateja Černi je opozorila, da največji izziv vidijo v kadrih, ki jih bo treba okrepiti, čeprav je že danes težko najti kandidate za vsa razpisana delovna mesta v domovih za starejše, zato je tudi kader vse starejši, kar prinaša težave pri organizaciji dela.

Predstavnica Srednje šole Zagorje Tjaša Urbanija, kjer izvajajo tudi program zdravstvene nege, je poudarila, da pri njih ne le šolajo, ampak tudi vzgajajo bodoče zdravstvene delavce v srčnosti in empatičnosti. Žal jih na trgu dela pogosto čaka razočaranje, saj kljub zahtevnosti delo ni ustrezno vrednoteno in cenjeno. Ker bo izvajanje ZDO zahtevalo velik nabor različnih kadrov, pa so tudi v SSZ pripravljeni sodelovati, tudi pri dokvalifikacijah in prekvalifikacijah odraslih v okviru nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki se po besedah državne sekretarke že pripravljajo.

Pomen ustreznih kompetenčnih okvirov je izpostavila tudi dr. Špela Režun iz Varstveno-delovnega centra Zagorje, kjer izvajajo tudi bivalni program in jih skrbi, ali bodo lahko znotraj novih pravilnikov uspeli ustrezno načrtovati program dela v prihodnje glede na obstoječo kadrovsko sliko. Direktor Stanovanjskega podjetja Gregor Brinjevec je opozoril tudi na projekte arhitekturnih in bivalnih prilagoditev (dvigala), ki so potrebne v starejših stavbah, da bi bile te bolj prijazne za starejše in kronične bolnike. Predlagal je, da bi se sofinanciranje tovrstnih projektov zagotovilo tudi iz evropskih sredstev.

Državna sekretarka Alenka Forte se je strinjala s pomisleki glede zagotavljanja in boljšega vrednotenja zdravstvenih delavcev. Razložila je, da je priprava podzakonskih aktov in pravilnikov že v sklepni fazi, kar bo olajšalo ustrezno pripravo in načrtovanje pri izvajalcih. Podprla je predlog zagotovitve evropskih sredstev za odpravljanje arhitekturnih zadreg in obljubila, da bo idejo posredovala pristojnim.

Poudarila je še, da so pri finalizaciji ZDO upoštevali bogate izkušnje organizacij, ki zagotavljajo prostovoljno pomoč in projekte oskrbe na lokalni ravni, med katerimi je tudi program Starejši za starejše, ki se je začel v Zagorju ob Savi leta 2004, leta 2007 pa se je razširil po vsej Sloveniji, leta 2017 je prejel tudi nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope.

V Zasavju po besedah regijske koordinatorke Jerice Laznik trenutno deluje 85 prostovoljcev, ki skrbijo za nekaj več kot 7000 oseb, starejših od 69 let, bodisi v obliki pomoči na domu, pri hišnih opravilih, trgovinskih nakupih ali zgolj pri druženju, saj je po zadnjih anketah najbolj pereč problem prav osamljenost, ki jo doživljajo obnemogle osebe. V Društvu upokojencev Zagorje ob Savi tako trenutno deluje 15 prostovoljcev, ki s koordinatorko Majdo Vahtar v svoje vrste toplo vabijo tudi nove interesente, da bi lahko pomoč ponudili še večjemu krogu pomoči potrebnih v vseh krajevnih skupnostih v občini.

V zaključku je župan Matjaž Švagan potrdil, da ima občina Zagorje ob Savi socialno naravnan proračun, v okviru katerega med drugim subvencionirajo 70 % stroškov pomoči na domu. Poleg tega se v Zagorju zaključuje dograditev VDC (1,5 mio evrov), v kratkem pa se bo pričela tudi obnova DSO Izlake, za katero je država zagotovila 3,5 mio evrov. Pri oskrbi starejših in obnemoglih je župan pohvalil odlično sodelovanje med občino in različnimi deležniki, od institucij do nevladnih organizacij. Celotna skupnost s svojim ravnanjem kaže veliko skrb za starejšo in obnemoglo populacijo, upanje in želja vseh pa je, da bi lahko vsem, ki so že in še bodo zaposleni v sektorju oskrbe, zagotovili dostojno plačilo. Okroglo mizo je povezoval predsednik DU Zagorje Tone Beja.

Savus

Foto: DU Zagorje