Za oktobrsko zasedbo Zasavskih pet smo zbrali dijake zasavskih srednjih šol, ki tako ali drugače izstopajo – po ocenah, po uspehih na svojih področjih ali zgolj v pripravljenosti pomagati drugim. Za ogrevanje smo jih povprašali o dobrodelnosti in socialnih omrežjih. Te dni je po vsej Sloveniji potekala akcija zbiranja sredstev za zdravljenje dečka Krisa. Podpirajo takšne akcije? Kaj menijo o objavljanju svoje dobrodelnosti na socialnih omrežjih? Mislijo, da ljudje še znamo stopiti skupaj in pomagati, ali je danes dobrodelnost zgolj način nabiranja všečkov?

Tjaša Dolšina, dijakinja programa Ekonomski tehnik (SŠ Zagorje)

Humanitarne akcije, kot je bila ta za Krisa, so pomembne in potrebne iz očitnih razlogov. Mislim pa, da se za takšne akcije tako odmevno sliši premalokrat. Takšne organizacije bi se moralo omenjati in promovirati več, tudi na velikih športnih dogodkih ali koncertih.

Glede socialnih omrežij pa lahko na to gledamo z dveh plati. Ena je dejstvo, da če Kris ne bi postal popularna tema pogovora, sploh na socialnih omrežjih, ljudje ne bi donirali in komentirali tako množično, kot so. Seveda je očitno, da je večina ljudi darovala denar zato, ker se jim je deček zasmilil, vendar pa je jasno tudi to, da so eni to vzeli kot pravi trenutek za samopromocijo in za to, da souporabnikom pokažejo, kako so srčni in dobrodušni. Skoraj v vsaki objavi o situaciji je bilo jasno napisano, koliko denarja je vsak namenil, za kar pa ni bilo nobene potrebe. Tukaj se bi morali vprašati, koliko ljudi bi dejansko darovalo denar, če ne bi poleg dobrega dela dobili tudi priložnosti, da stvar obešajo na velik zvon in se pokažejo v boljši luči.

Po drugi strani pa, človeški narcizem na stran, denar se je zbral zelo hitro, ne glede na motive posameznikov, in bo Krisu in njegovi družini zagotovo pomagal pri rešitvi njihovih problemov. Želim jim veliko sreče!


Jan Kellner, dijak GESŠ Trbovlje

Takšne akcije podpiram, saj lahko na takšen način pomagamo nekomu, ki drugače ne bi dobil pomoči. Menim pa, da bi za zdravstvene probleme morala poskrbeti država, ker je (bi moral biti) dostop do zdravstvenih storitev osnovna človekova pravica, sploh v razvitih državah.

Objavljanja svoje dobrodelnosti na socialnih omrežjih ne podpiram, ker, če nekdo želi biti dobrodelen, je lahko dobrodelen tudi anonimno. Menim, da nekateri dobrodelnost uporabljajo zgolj zato, da bi si naredili dobro ime. Obstajajo pa ljudje, ki so dobrodelni celo življenje, pa zanje nihče ne ve. To je stvar posameznika. Če nekaj daš, daj in ne zahtevaj ničesar nazaj.

Ljudje znamo skupaj stopiti in to nas Slovence dela velike. Prav je, da stopimo skupaj in pomagamo, vsak po svojih močeh in na svoj način. Ni vse v denarju. Nabiranje všečkov pa po mojem mnenju ne bi smelo imeti povezave z dobrodelnostjo.


Lora Naglav, dijakinja GESŠ Trbovlje

Minuli teden je Slovenijo poleg evropskega prvenstva v odbojki združila dobrodelna akcija zbiranja sredstev za Krisa. Akcija se je izkazala za več kot uspešno in tudi sama sem bila navdušena nad odzivom Slovencev. Veliko sredstev je bilo zbranih prek licitacij različnih izdelkov na socialnih omrežjih, ki dandanes predstavljajo pomemben del našega vsakdana. Mnogi so bili mnenja, da podjetja zbiralno akcijo izkoriščajo zgolj zaradi samopromocije. Sama menim, da je večina podjetij kljub vsemu na prvo mesto postavila zbiranje denarja in ne števila všečkov. Čeprav je bil začrtan cilj že dosežen in presežen, pa sredstva še vedno pritekajo. Preostanek bo, po besedah predstavnice organizacije Palčica Pomagalčica, namenjen drugim otrokom v stiski. Takšne akcije bi zagotovo morali organizirati pogosteje, saj je poleg Krisa v Sloveniji veliko ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Slovenci smo zopet dokazali, da znamo kljub vsem težavam in preprekam še vedno stopiti skupaj in pomagati ljudem v stiski. Pomoč sočloveku bi morala biti samoumevna vsem, saj nikoli ne veš, kdaj se lahko sam znajdeš na robu.


Matej Strniša, dijak programa Strojni tehnik (STPŠ Trbovlje)

Akcije, v katerih zbiramo prostovoljne prispevke za ljudi, ki našo pomoč najbolj potrebujejo, so po mojem mnenju nujen del našega življenja. Na tem mestu lahko pohvalim društva, ki se intenzivno ukvarjajo z zbiranjem materialnih in finančnih sredstev. Gre za preproste ljudi, ki usmerijo vso svojo energijo v točno določen cilj. Lahko rečem, da so organizatorji dobrodelnih akcij pravi heroji.

Tudi sam sem pred kratkim sodeloval pri zbiranju božičnih daril za otroke iz socialno šibkih družin. Na to izkušnjo sem zelo ponosen in lahko bi rekel, da je občutek, ko neznanemu otroku polepšaš božično jutro, eno najlepših daril.

Trenutno aktualna zbiralna akcija sredstev za pomoč Krisu je neverjetno hitro presegla vsa pričakovanja. Nekaterim ljudem pa se je ob pogledu na socialna omrežja pojavil dvom. Novice o Krisu so se razširile hitreje kot vsi nadležni oglasi skupaj. Vsakdo je na vsakem koraku objavil sliko zaslona, kjer se je videlo, koliko denarja je nakazal. Morda je bil le namen čim hitreje razširiti novice, ampak zakaj je potem pomembno, koliko denarja si daroval? So nekateri ljudje morda pokazali svojo tekmovalno stran? Osebno mislim, da je šlo le za potezo sodobnega časa. Dan danes na žalost večina ljudi objavi prav vse, kar počnejo in kar opazijo. Enako se je pri novici s Krisom večina ljudi le vsakdanje prikazala na svojih spletnih zidovih.

Skratka, ljudje moramo pomagati tistim, ki pomoč res potrebujejo. Ni važno, ali jim naša pomoč reši življenje, ali pa jim le polepša trenutek življena. Bodimo sočutni in dobrodelni!


Tea Turnšek, dijakinja programa Tehnik računalništva (STPŠ Trbovlje)

Ob akcijah, kot je bila za Krisa, menim, da se vidi, da je človek sočloveku pripravljen pomagati, če je o tem le obveščen. Ni pomembno, da osebo v stiski pozna. Problem nastane, ko ljudje niso prepričani, kam bodo darovana sredstva šla. Sprašujejo se, ali bodo res prišla v prave roke. Če se o tem ne morejo prepričati, raje ne darujejo, kot pa, da bi se ta pomoč zlorabila. Ta neprepričanost po mojem mnenju izhaja iz lažnih klicev na pomoč na socialnih omrežjih in medijev, ki na takšne zlorabe opozarjajo. To pa ne pomeni, da so obveščanja in deljenja na socialnih omrežjih nujno slaba. Tudi, če je nekdo dobrodelen le zaradi všečkov, ki jih z objavo na socialnih omrežjih pridobi, s tem pomaga pri obveščanju večjega števila ljudi. V tem primeru je torej tudi “umetna” dobrodelnost pozitivna, več kot je vsečkov, več ljudi bo informacijo prejelo, več ljudi bo informacijo posredovalo naprej, na koncu pa več ljudi osebi v stiski tudi pomagalo. Pomembno je torej, da se informacija med ljudmi čim bolj razširi, več ljudi, kot ve, več se bo našlo tudi tistih, ki bodo pripravljeni pomagati. Menim, da smo ljudje pripravljeni stopiti skupaj, le obveščeni moramo biti pravi čas in s pravimi informacijami.