Vsako uro se pri tisoč ljudeh na svetu razvije sladkorna bolezen. Vsakih 8 sekund nekdo na svetu izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Vsakih 5 minut ena oseba s sladkorno boleznijo doživi srčni napad. Osebe s sladkorno boleznijo imajo dvakrat večje tveganje zanj. Povezava s srčno-žilnimi boleznimi je pri zdravljenju sladkorne bolezni izjemno pomemben dejavnik.
Evropski kardiologi in diabetologi so pred kratkim izdali nove skupne smernice za preventivo srčno-žilnih bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo. Zveza društev diabetikov Slovenije ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, ozavešča o znakih za pojav sladkorne bolezni v družini. Družine spodbujajo k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni poudarjajo tudi pomen srčno-žilnih bolezni pri zdravljenju sladkorne bolezni. Nove strokovne smernice narekujejo obravnavo oseb s sladkorno boleznijo na podlagi ocenjene ravni tveganja za srčno-žilne bolezni.
Sladkorna bolezen ali Diabets Mellitus
Kot jo opredeljuje Mednarodna federacija diabetikov (IDF), je sladkorna bolezen kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je to motnja v presnovi, izhajajoča iz številnih vzrokov, ki jo določa kronična hiperglikemija (stanje zvišanega nivoja sladkorja v krvi). Kaže se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, posledici nepravilnosti v izločanju ali delovanju inzulina. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov.
Inzulin
Inzulin (lat. insula = otok) je hormon, kemijsko beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki, natančneje v tako imenovanih Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki. Koncentrat trebušne slinavke je bil za zdravljenje sladkorne bolezni prvič uporabljen leta 1922. Nekdaj so inzulin pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga proizvajajo tako, da neki bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Tako pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo tudi humani inzulin.
Znaki sladkorne
Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so: povečano izločanje vode iz telesa, oz. uriniranje (poliurija), s tem povezana dehidracija in huda žeja (polidipsija), slabo počutje, izguba teže, zmanjšana odpornost. V svetu živi več kot 200 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega več kot 30 milijonov v Evropi. V Sloveniji ima sladkorno bolezen 8 % prebivalcev.
MP
Foto: arhiv Savus