Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju. Njen cilj je bila preureditev rimskokatoliške cerkve. Začetnik reformacijskega gibanja je bil nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther. Ta je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami o moči odpustkov, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. V Sloveniji je 31. oktober državni praznik.
Za Slovence pa je čas reformacije izjemno pomemben zaradi prebujanja slovenske narodne zavesti. Reformatorji na Slovenskem so namreč zaslužni za oblikovanje slovenskega jezika. Izdali so prve knjige v slovenskem jeziku. Prva je bila Katekizem Primoža Trubarja. Ta knjiga je pripomoček za učenje vere, da bi jo znali preprosti ljudje prebrati, pa je njen avtor Primož Trubar kasneje napisal še Abecednik. S tema dvema knjigama je slovenščina postala knjižni jezik.
Protestanti so udejanili zahtevo Martina Luthra, ki je od Cerkve zahteval, da božjo besedo vernikom približa z besedili v njihovih jezikih. Dotlej so namreč duhovniki »preprostim« ljudem služili kot posredniki med njimi in Bogom. Primož Trubar je vedel, kaj pomeni slovenska beseda v pisni obliki. Vedel je, da bo Slovencem pomagala obstati. »Stati inu obstati,« je bilo njegovo vodilo ljubim Slovencem, kot je imenoval svoje rojake.
Za slovensko besedo ni zaslužen le Trubar. Letos pa mineva 500 let od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice. Bohorič je bil doma blizu Brestanice pri Krškem, zato so se odločili 500-letnico njegovega rojstva obeležiti z Bohoričevim letom. S Trubarjem sta poudarjala skrb za izobrazbo, tako ljudi kot pridigarjev.
Letos zaznamuje praznik, ki je sicer dela prost dan, koronavirus. Osrednje državne proslave ni bilo, pravzaprav so jo pripravili kot televizijsko praznovanje. Tudi praznično bogoslužje, ki ga ponavadi pripravijo evangeličanski duhovniki, so ob dnevu reformacije pripravili le preko televizije (prenos iz evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice). Vodil ga je častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša in je potekalo brez prisotnosti vernikov.
MP
Foto: arhiv Savus