V novi galeriji Medija v Vili Medea so v petek, 21. aprila odprli razstavo slikarke Barbare Demšar z naslovom Cvetenje. Predstavila jo je Anamarija Stibilj Šajn, za kulturni program pa je poskrbela Glasbena šola Zagorje. Razstava bo na ogled mesec dni.
Barbara Demšar (1969) je leta 1997 diplomirala na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pri profesorju Hermanu Gvardjančiču. Je članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Združenja umetnikov Škofja Loka. Izpopolnjevala se je v Cité Internationale Des Arts v Parizu v Franciji, v Vermont Studio Center (Johnson, Vermont) v ZDA, zadnja je bila umetniška rezidenca Art Hub v Abu Dabiju (ZAE) oktobra 2017. Imela je okoli 30 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 280 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 28 nagrad v Sloveniji, na Hrvaškem in ZDA, med zadnjima sta umetniška štipendija fundacije Gottlieb (New York, ZDA) in umetniška štipendija fundacije Pollock-Krasner (New York, ZDA). Živi in dela kot svobodna umetnica v Škofji Loki.
»Barbara Demšar izhaja iz slikovitega škofjeloškega okolja, iz idilične pokrajine, ki je bila mnogim ustvarjalcem vir liričnega slikarskega navdiha, hkrati pa tudi ustvarjalno zatočišče, v katerem so uresničevali svoja krajinska zanimanja. Ta prostor je nedvomno zasidran tudi v slikarkine spomine in občutja. Je tisti, ki ji odpira likovno-interpretativne poti, a ne v stvarnost in njeno opisovanje, temveč v osebno, samosvojo pokrajino. Barbara se namreč iz zunanjega umika v notranji svet, intimen, zaznamovan z njeno percepcijo prostora in časa, z njeno življenjsko filozofijo in duhovno dimenzijo. Njena krajina je porojena iz odmika od resničnosti, ki pa ji ga nudi prav narava, ta prostor miru, vitalnega naboja, ubranih naravnih ritmov, tišine in blagodejnosti. Je neke vrste oaza sredi ponorelega sveta, svetišče, ki omogoča srečevanja s samim seboj,« pravi o slikarki Anamarija Stibilj Šajn.
O tokratni razstavi pa Stibilj Šajn zapiše: »Čeprav so danes njene slike pogosto brez vsakršne prostorske konfiguracije, pa so vse bolj podobne cvetočim travnikom, kar potrjuje tudi razstavljeni cikel z naslovom Cvetenje. Travnate bilke in številne cvetlice se dvigajo kvišku, so kot odsev resničnega stanja, a ob organskosti hkrati ponazarjajo tudi duhovni dvig. In so razkošje oblik in barv, lepega, prijetnega, nostalgičnega, rajskega. Tja zato priletijo tudi metulji. Čeprav so rože in trave stilizirane ter avtorsko artikulirane, so raznolike in zdi se, da avtorica z njimi ustvarja pravi herbarij.«
Savus
Foto: Urška Razboršek
