Danes objavljamo pesem zagorskega pesnika Vlada Garantinija. »Pred tem arestom sem napisal precej drugačnih pesmi, ki pa niso bile za »današnjo rabo«, zato jih nisem pošiljal. Zdaj v spet žalostnih časih pa vam iz »zapora« pošiljam eno tako primerno elegijo za »današnjo rabo«. Zdaj sicer pesmi težko kalijo in slabo rastejo. Mogoče bo sonce le posijalo in bo tale pri vas vzkalila in zrasla,« je zapisal Garantini, ko nam je poslal pesem. Naj verzi klijejo in dajejo sadove, dodajamo v uredništvu Savusa. Obenem pa vabimo tudi druge zasavske pesnike, da nam pošljejo kakšen verze (naslov: info@savus.si). Ni nujno, da je vezan na današnji čas. Veseli pa bi bili, da bi morda zraven zapisali kaj več o nastanku pesmi.


Vlado Garantini

Čakam sonca

Čakam sonca,

megla sili mi v oči,

dež korake zaustavlja,

vsepovsod drsi.

Čas pomika se počasi,

k tlom tišči.

Korona virus

potiska me v osamo.

Strašno malo zunaj je ljudi,

kot bi taval

med mrliči,

prosil pomoči.

Čakam sonca,

sončnih,

sončnih dni,

da z nasmehom

mi obarva lica

in v barvitost jesenski

na stežaj

razprem oči!


Savus

Fotografija je simbolična.