Restavriran kip Boj proti Orjuni je spet na svojem mestu pred Zasavskim muzejem v Trbovljah. Spet je zasijal v vsej veličastnosti, spet so vidni tudi zlati detajli na kipu, ki jih je avtor Stojan Batič dodal bronu kot znak posebnosti rudarskega življa. Kip so postavili leta 1974.
Rekonstrukcija kipa
Po zahtevni restavraciji so v četrtek, 26. novembra znameniti kip Boj proti Orjuni, ki krasi območje pred Zasavskim muzejem Trbovlje, ponovno vrnili na svoje mesto. Kip vse od postavitve leta 1974 ni bil deležen obnove in čiščenja, zato je bila restavracija potrebna. Poleg kipa pa je bila sanirana tudi betonska plošča, na kateri je postavljen kip. »Ena pomembnejših skulptur v našem mestu je tako zopet zasijala v vsej svoji veličini, ponovno so namreč vidni tudi zlati detajli, ki delajo kip še toliko bolj poseben,« so zadovoljni na Občini Trbovlje.
Monumentalna kiparska stvaritev Boj proti Orjuni je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, Trboveljčana, ki je tudi častni občan občine Trbovlje.
Poseg čiščenja kipa ni bil enostaven, saj je kip težak nekaj ton. Zaradi postopka, ki je poseben, ga je restavrator Gregor Podkrižnik obnavljal v svoji delavnici. Sanirali so tudi okrušeno betonsko ploščo, na kateri kip stoji.
Kip v spomin na boj z Orjuno
Kip ponazarja enega izmed pomembnejših dogodkov delavskega gibanja pred drugo svetovno vojno. Povezan je s trboveljskim občinskim praznikom, saj opominja na dogodke, ki so se zgodili 1. junija 1924, ko se je revirsko delavstvo uprlo jugoslovanski fašistični skupini Orjuni. V tistem času je delavstvo pokazalo veliko željo po svobodi in ustavilo Orjunaše, kar je privedlo do zloma prvih fašističnih organizacij v Jugoslaviji.
Stojan Batič
Slovenski kipar Stojan Batič je bil rojen 2. junija 1925 v Trbovljah, umrl je 17. septembra 2015 v Ljubljani. Njegovo umetniško delovanje je bilo tesno povezano tudi z rojstnim mestom, saj v Trbovljah stojijo številni njegovi kipi. Batič velja za izrazitega 
predstavnika figuralnega kiparstva. Njegov stil je močno vezan na vselej navzočo monumentalno spomeniško izraznost, ki jo je mojster svojsko stiliziral z razgibanostjo figure v prostoru. Obenem je v njegovem opusu izjemno razvejana pot poetične, včasih izrazito erotične male plastike. V tej prvini se je pogosto ukvarjal z lepoto mladih ženskih teles in ljubezenske igre. Več ciklusov iz zrelega obdobja je posvečenih antični in slovanski mitologiji.
Batič je leta 1960 dobil Prešernovo nagrado za kiparski ciklus Rudarji, poleg številnih drugih nagrad pa je postal tudi častni občan Trbovelj. Leta 1988 so v Zasavskem muzeju v Trbovljah odprli Batičev salon, stalno razstavo njegovih del iz donacije. V obnovljeni Švicariji v ljubljanskem Tivoliju, kjer je ustvarjal v letih 1954-59, je postavljen Spominski atelje Stojana Batiča, ki je rekonstrukcija njegovega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini.
Simbolni pomen kipa
Kip Boj proti Orjuni pa je za občane Trbovelj tudi simbolično pomemben. Občinski nagrajenci – častni občani in prejemniki Prvojunijske nagrade namreč poleg priznanja prejmejo unikaten, ročno izdelan odlitek kipa Boj proti Orjuni, ki ga je pred več desetletji iz žgane gline zmodeliral kipar Stojan Batič. Bronast odlitek do potankosti posnema original, ki krasi Ulico 1. junija pred Zasavskim muzejem Trbovlje.
Savus
Foto: arhiv Savus
