Božič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Natančen datum njegovega rojstva ni znan, dan praznovanja je bil določen kasneje.
Prazniki
Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji so tisti prazniki in dnevi, ki so predpisani z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Imena praznikov in posebnih datumov se po Slovenskem pravopisu pišejo z malimi začetnicami, razen tistih, ki so izpeljana iz osebnih lastnih imen.
Ustava Republike Slovenije določa ločitev države in verskih skupnosti, zato verski prazniki ne morejo biti hkrati tudi državni, vendar pa država z zgoraj omenjenim zakonom zagotavlja nekaterim pomembnejšim krščanskim praznikom (po Gregorijanskem koledarju) dela prost dan. V Sloveniji je 21 prazničnih dni v letu, od katerih jih je 15 dela prostih, 6 pa delovnih.
Božič
Božič kot praznik je bil Sloveniji ukinjen leta 1953. Po osamosvojitvi Slovenije pa je priznan spet od leta 1991. Je dela prost dan.
Beseda »božič« pomeni »mali bog«. Praznovanje ima korenine v predkrščanskih časih, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Praslovani so ob zimskem sončnem obratu praznovali rojstvo Svarožiča, Svarogovega sina.
V večini pravoslavnih Cerkva praznik zaradi uporabe julijanskega koledarja praznujejo s 6. na 7. januar.
Božič spada med štiri zapovedane cerkvene praznike, ki so gibljivi in jih kristjani ne obhajajo vedno na nedeljo, vendar se ni nobeden v krščanskem svetu razširil tako hitro kot prav božič. Okoli tega dneva so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem Eno dete je rojeno je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas Sveta noč, blažena noč, ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu.
Obdarovanja in voščilnice
Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja. V večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika Epifanije. Več kot poldrugo stoletje imajo ljudje navado, da si ob božiču in ob prihajajočem novem letu voščijo. Domovina voščilnic je stara Avstrija, kjer so prvi pričeli pošiljati voščila. Slovenci tako spadajo med prve, ki so si pisno zaželeli vesel božič in srečno novo leto, zlasti pa so to počeli po letu 1870, ko se je za nezalepljene ovojnice pocenila poštnina.
Jaslice
V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Jaslice so se verjetno razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega rojstva. Frančišek Asiški je v gozdu leta 1223 postavil prve izpričane žive jaslice, na slovenskem pa so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Jaslice se po običaju postavljajo na zadnji večer pred praznikom in so središče božičnega razpoloženja; ob njih se v prazničnih dneh zbira družina in moli ter poje. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), saj so žive osebe v jaslicah sčasoma zamenjale iz lesa izrezljane osebe; po sv. Frančišku Asiškem pa se je navada postavljanja jaslic razširila po vsem katoliškem svetu.
Potrošniški božič
Danes se pri nas čedalje bolj uveljavlja nova oblika božiča, ki k nam prihaja iz Združenih držav Amerike. Ta je precej potrošniško usmerjena, saj je bistvo praznika kupovanje čim večjih količin daril. Osrednja figura praznika je Božiček, dobri mož, ki prinaša darila. V krščanstvu Božiček ne obstaja, podobo mu je dal Coca colin oglas.
Savus
Foto: arhiv Savus
