Kakih pet let nazaj sem v takratni službi ob ugotavljanju, da stvar ne gre več v pravo smer, začel aktivno iskati možnosti za novo zaposlitev. Poskušal sem lokalno, regionalno, po Evropi, po drugih kontinentih in ob tem raziskoval raznovrstne pristope.

Iščete bajno zaposlitev? Avtor risbe Gerd Altmann na Pixabay

Povezal sem se z izkušenimi rekruterji po svetu, ki so mi pomagali izboljšati način iskanja zaposlitve in naslavljanja delodajalcev.

Med številnimi poskusi se mi je eden posebej vtisnil v spomin. Teoretično je šlo za neuspeh ampak ga kljub neizbiri štejem med pomembnejše uspehe.

Poklicali so me iz nekega slovenskega podjetja. Povedali so, da so prejeli moj življenjepis s spremnim pismom. Žal sicer prepozno, ker so že izbrali kandidata. Ampak jim je vsebina pritegnila toliko pozornosti, da so jo vsi – od direktorja, tajnice, kadrovske službe in vodje oddelka – večkrat prebrali.

Dogovorili so se, da me kljub neizbiri pokličejo, se mi zahvalijo za izkazan interes, ter sporočijo, da tako dovršenega spremnega pisma in bogatega življenjepisa še niso videli.

Pri iskanju zaposlitve in intervjujih, prejemanju neprecenljivih povratnih informacij in raziskovanju najboljših možnosti sem v zadnjih letih izoblikoval precej dodelan specifičen pristop.

Med drugimi si med tovrstne uspehe štejem tudi odziv in vabilo na intervju za pozicijo v upravi večje slovenske banke. Po prijavi na razpis so me poklicali, da se želijo sestati z mano, ker sta moje spremno pismo in življenjepis z izkušnjami precej izstopala.

Pa nisem bil izbran. Sem pa v celotnem procesu ugotovil, da iskanje idealne zaposlitve ni loterija, niti ni odvisno od veščin prepričevanja. Pri idealni – sicer je izraz precej subjektiven – gre predvsem za proces osebne rasti, poln spoznanj o sebi, svojih vrlinah, interesih in željah.

In pri tem je bilo najpomembnejše spoznanje, da:

sanjske zaposlitve ne bom našel, ampak si jo bom moral zgraditi.

To pa mi takoj zazveni kot izjemni rek Claude-a Frédérica Bastiata, ki trdi, da imajo instantne rešitve skoraj vedno dolgoročno neugodne posledice (in obratno).

Ko se prijavljate na prosto delovno mesto, se morate za razliko od neosebnega dopisa s kopijo življenjepisa, ki ga nihče ne začuti, malce bolj potruditi in v tem pokazati pravega sebe – kdo ste, v čem ste drugačni, na kaj ste ponosni, …

Za začetek se na tak način izognete črni luknji (kamor leti večina dolgočasnih prijav) in – namesto, da lovite magičnih 10 sekund pozornosti rekruterja – če ste pravi, dosežete njegovo polno pozornost (in mogoče celo večkrat prebrano vsebino).

Ko v vsebino vključite pravega sebe in svoja prepričanja, začnete privlačiti ljudi, ki vas bolje razumejo – predvsem tiste, ki iščejo take, kot ste vi. Saj si dejansko ne želite pozornosti tistih, ki vas take kot ste v resnici, ne bodo razumeli, znali cenili ali izkoristiti vašega potenciala.

S tem, ko nastopite avtentično, sebi in njim delate precejšnjo uslugo in obema prihranite kar nekaj časa.

Če v nasprotnem primeru dobite zaposlitev z lažnim, olepšanim opisom, se pri tej ne boste počutili dobro. Ves čas se boste morali truditi biti in delati, kar ste natvezili, pa to dejansko niste. Zelo verjetno prav tako ne boste upravičili delodajalčevih pričakovanj. Taka zaposlitev pa vodi naravnost v izgorelost.

V resnici si verjetno želite biti in delati to, kar ste, v čemer uživate in ste boljši. Eno je, če imate pri delu izzive ter se ob teh kalite in učite nove stvari. Drugo pa, če morate delati nekaj, kar ne znate, vas ne zanima, nadrejeni pa od vas to zahtevajo (in zaradi vašega pretiravanja v življenjepisu pričakujejo).

Ko dobite zaposlitev, kakršno koli že, morate iz nje potegniti največ. To pomeni, da (po)iščete aktualne probleme in izzive ter ste pri teh čimbolj učinkoviti in koristni (na druge stvari pa tako nimate vpliva). S tem pa (vedno) neizogibno rastete in napredujete.

Ne morete odpreti knjige brez da bi se nekaj naučili. – Konfucij

V neki bajni najdeni službi, o kakršni verjetno sanjate, bi razmeroma težko upravičili želeno plačo. Tam, kjer stvari niso bajne, pa lahko marsikaj pomagate spremeniti in ob tem tudi osebno napredujete. Ob takšni motivaciji in zagonu se s problemi manjša tudi možnost “popularne” izgorelosti.

Problemi so tisti, ki vam omogočijo zablesteti in se pokazati v polnem sijaju. Zato menim, da je iskanje bajne službe zgrešeno, ker je v takšni večina potenciala že izkoriščena.

Seveda se lahko tam marsikaj naučite, vendar morate biti za to dovzetni in pozorni. Pri večini pa to ne gre tako. Zakaj se ne moremo učiti iz izkušenj drugih ampak se moramo sami znajti v težavni situaciji in jo obvladati, pa sem pojasnil drugje.

Iskanje bajne službe je napačna izbira. Tam, razen mogoče dobre plače (ki ni edini in že dolgo ne več najpomembnejši dejavnik pri iskanju zaposlitve), zamujate vse ostale prednosti, ki vas spodbujajo v smeri napredka in osebne rasti.

Največje prednosti so v slabših pogojih. Res pa je, da vsem ne morete biti kos. Vse situacije niso za vse ljudi, v marsikateri se lahko tudi precenite in izgorite. Generalno pa se, tam, kjer so pravi problemi in izzivi, lahko naučite največ. S tem (drugim in sebi) pokažete in dvignete svojo (dodano) vrednost.

Če v organizaciji nočejo sprememb in nočejo reševati problemov, sta možni (vsaj) dve razlagi. Lahko niste dorasli specifični situaciji, lahko pa se (poskusite) naučite(i), kako primerno predstaviti prednosti in rešitve ter vodstvo prepričati v reševanje problemov in rast.

Kjerkoli prepoznate probleme, so priložnosti, da zablestite in gradite svojo idealno zaposlitev. Tudi kadar ta ne bo idealna, pa si nabirate kompetence in izkušnje (za gradnjo).

Vse to so izzivi na vaši poti. In ko ugotovite, da izzivi dejansko predstavljajo pot, lahko začnete uživati v svoji bajni službi, poslanstvu.

Borut Kmetič


Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.

Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.

Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, prebojne nove tehnologije in eksponentne organizacije, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.

Borut@SmartAssets.it

Borut@Medium