Zgodbe dr. Jureta Kneza

Vsak četrtek ob 17. uri objavljamo zgodbe dr. Jureta Kneza, ki jih je zapisala Petra Škarja v knjigi Akrobati. Avtorica je pripravila skrajšane zgodbe iz knjige za objavo v našem spletnem časopisu. »Knjiga za tiste, ki ste malo drugačni. Ki izstopate iz povprečja. Ki ste dostikrat nerazumljeni. Vizionarji. Geniji. Posebneži,« so zapisali ob predstavitvi knjige v založbi 5ka. Tokrat objavljamo dvajseti prispevek, ki je hkrati tudi zadnji. Vsekakor pa vam priporočamo, da vzamete v roke celotno knjigo.

Posmrtno življenje

»Jure, a verjameš v posmrtno življenje?«

»Ne vem, o tem ne razmišljam. Če bo še kaj po smrti, bom navdušen.« Seveda. Tipično. Kaj bi se obremenjeval z nečim, česar še ni tu.

»Vem pa, da je vsak dan unikaten, neponovljiv in ga je treba izkoristiti. Zjutraj je treba narediti načrt, zvečer se je treba uleči k počitku z mislijo, da je bil današnji dan res poseben.

Pridejo pa trenutki, ko se resno sprašuješ o življenju. Svoj čas sem se tudi resno spraševal o svoji vlogi v podjetju. V čem je smisel vsega? Ali je smisel v tem, da bi namesto 20 milijonov ustvaril 40 milijonov? In potem 60 milijonov? To ne predstavlja neke velike razlike v kakovosti življenja.«

»Kaj si ugotovil? V čem torej vidiš smisel vsega dela?«

»Smisel so takšni majhni trenutki, ki v očeh drugih morda sploh niso nič posebnega.« Let kavke. Toplo sonce. Iskren objem. Nasmeh bližnjega. Iskrice v očeh otroka.

Kaj si v življenju v resnici najbolj zapomnimo? Zaletavosti, ob katerih nas je bilo strah. Preizkušnje vzdržljivosti, kjer smo premikali svoje meje. Norosti, ob katerih so se šibila kolena in je žarelo srce. Preizkušnje moči, ob katerih se je čelo potilo in so se roke tresle. Neustavljiv smeh, ki je povzročal bolečine v trebuhu in solze v očeh. Ljubezen, ob kateri smo postali nespametni in prikupno nerodni. Izgube, ki so za vedno pustile praznino, in globok izdih ob misli nanje. Lepote, ki so nam vzele dih in ustavile čas. Nove izkušnje, ki so terjale popolno zbranost in prisotnost trenutka. Izzive, katerih stalni spremljevalec je bil dvom in hkrati pogum. Kar je bolelo in kar je ogrelo srce. Kar nam je ob intenzivnem doživljanju občutij dalo vedeti, da živimo …

Petra Škarja

iz knjige Akrobati /založba 5ka/


 

Prejšnji članek50-letnica OOZ Hrastnik
Naslednji članekDanes dogaja