Zgodbe dr. Jureta Kneza

Vsak četrtek ob 17. uri objavljamo zgodbe dr. Jureta Kneza, ki jih je zapisala Petra Škarja v knjigi Akrobati. Avtorica je pripravila skrajšane zgodbe iz knjige za objavo v našem spletnem časopisu. »Knjiga za tiste, ki ste malo drugačni. Ki izstopate iz povprečja. Ki ste dostikrat nerazumljeni. Vizionarji. Geniji. Posebneži,« so zapisali ob predstavitvi knjige v založbi 5ka.

Padci in neuspehi

V vsakem podjetju se pojavljajo izzivi in padci, nekateri bolj, drugi manj boleči.

»Prvi večji padec v zgodovini podjetja je bil leta 2016, ko smo izgubili posel v višini 20 milijonov dolarjev.«

V mislih sem štela število ničel, ki jih ima takšna cifra.

Sedem.

»Imeli smo priložnost igrati v najvišji ligi. Za naše instrumente se je začelo zanimati podjetje, ki ima stokrat višji promet od nas. Dobili bi neverjetno marketinško podporo, naši instrumenti pa bi bili vgrajeni v aplikacije, ki nam še danes niso dosegljive.«

Jure se redkokdaj razgovori. Ko pa se, je vredno molčati. In molčala sem.

»Kljub dolgoletni podjetniški karieri nismo bili vajeni korporativnega pristopa. Sledili so neskončni pogovori o pravni pristojnosti, pogojih poslovanja, testnih postopkih … Verjamem, da smo že s tem izgubili kar nekaj zagona. Na koncu pa se je stranka ohladila zaradi težav na področju, kjer po navadi blestimo. Projekt smo izgubili zaradi tehničnih pomanjkljivosti izdelka! Prav mi, ki toliko damo na kakovost, smo spregledali podrobnosti, ki so bile za stranko izredno pomembne. Še danes ne morem verjeti …

Preden smo se zbrali in napake odpravili, smo porabili pol leta, kar je bilo preveč, da bi projekt nadaljevali.

Najgloblja bolečina pri tem pa je, da smo verjeli, da bi tudi z lažjim pristopom zmogli ohraniti projekt, a nismo naredili vsega, da bi napake odpravili v čim krajšem času. Če povem na kratko – izgubili smo ga zaradi malomarnosti. Zagotovo je bil razlog tudi v takrat tako skrhanih odnosih znotraj podjetja. Ti so pustili globoko rano, ki jo celimo še danes. Iz te izkušnje smo se naučili, kako zelo so pomembne vrednote.«

Že nasploh ima Jure rahlo sključeno držo v ramenih, a takrat se je ta še bolj izrazila.

»Vsak izziv ali padec je treba jemati kot šolo za življenje. Zaradi te izkušnje so zdaj naši izdelki boljši, temeljiteje testirani in bistveno kakovostnejši.« Seveda. To se je slišalo naučeno, uradno, pravilno. Kar bi želela slišati, je, kako se je ob tem zares počutil … A verjetno ta del sodi v tisti njegov odgovor ‘nihče’ na novinarsko vprašanje, kdo ga pozna do obisti.

»Ste imeli veliko takšnih neuspelih projektov?«

»Ta je bil res velik projekt. Neuspešnih manjših, a tudi pomembnih, je bilo še veliko. Še vedno so. A hkrati je tudi mnogo uspešnih. Včasih te prav preseneti, kaj vse zmorejo naša dekleta in fantje.« Kot je v njegovi navadi, je pogovor zapeljal v pozitivno. V še tako težkih situacijah išče – dobro. V še tako neprijetnem človeku išče – dobro. V še tako slabem dnevu – išče dobro.

Prihodnji teden: Bi pritisnili rdečo tipko?

Petra Škarja

iz knjige Akrobati /založba 5ka/