Zgodbe dr. Jureta Kneza

Vsak četrtek ob 17. uri objavljamo zgodbe dr. Jureta Kneza, ki jih je zapisala Petra Škarja v knjigi Akrobati. Avtorica je pripravila skrajšane zgodbe iz knjige za objavo v našem spletnem časopisu. »Knjiga za tiste, ki ste malo drugačni. Ki izstopate iz povprečja. Ki ste dostikrat nerazumljeni. Vizionarji. Geniji. Posebneži,« so zapisali ob predstavitvi knjige v založbi 5ka.

Dewesoft je v lasti zaposlenih

Javnosti je znano, da je podjetje Dewesoft eno prvih slovenskih podjetij, ki lastništvo podjetja deli med zaposlene. Tako je vsako leto večji delež podjetja v lasti zaposlenih. Zakaj? Kako? Čemu?

Sistem nagrajevanja

Jure Knez: “O sistemu nagrajevanja smo začeli razmišljati, ko smo dobili za tiste čase res velik projekt. A namesto da bi se sodelavci tega veselili, so ob tem zavili z očmi: ‘O, mater, spet bo treba delat’. Ja, fantje in dekleta, treba bo delat, ampak ali se sploh zavedate, kako težko je priti do takšnih naročil? Od tega živimo!

Leta 2013 smo določili cilj 8 milijonov prometa, da vsakemu damo za nagrado še 13. plačo. Maja smo ustvarili 3 milijone, septembra 5 milijonov. No way, da bi v samo treh mesecih ustvarili še tri milijone. Torej letos te nagrade, trinajste plače, očitno ne bo. ‘Ne, ne, to pa ne,’ so skočili pokonci in močno zavihali rokave. Prav noro, da nam je res uspelo ustvariti milijon vsak mesec. Dobili so trinajsto plačo. Zaslužili so si jo!

Očitno spodbuda ob nagradi deluje. Ampak meseca maja nihče ne razmišlja o nagradi ob koncu leta. Zato smo rekli – uvesti moramo mesečna nagrajevanja. Kar smo leta 2014 tudi storili. Da bi to lahko uvedli, smo vsem zaposlenim odprli knjige in jim razložili načela delovanja podjetja. Razvili smo sistem, ki uspešnost spremlja vsak dan, in uvedli mesečni sistem nagrajevanja, ki se je izkazal za uspešnega.

Zaposleni imajo določeno neko fiksno plačo, potem pa še variabilni del – to so mesečna nagrajevanja glede na uspeh podjetja. Zaposleni tako resnično delajo zase in za vse. Najboljše pa je, da se vsi v podjetju veselimo velikih projektov kljub delu, ki nas ob tem čaka.”

Sistem solastništva

Jure Knez: “Dve leti kasneje, torej leta 2016, smo ta sistem še nadgradili. Zaposlenim smo dali možnost, da to finančno nagrado zamenjajo za delež lastništva v podjetju. Deleže kupujejo po najnižji ceni, ki je dovoljena v Sloveniji, kar je vrednost kapitala.

Kdor je na primer leta 2015 pretvoril 1000 evrov nagrade v delež podjetja, ima danes že približno 3300 evrov.

Če se nekdo upokoji ali zapusti podjetje, mora svoj delež prodati. Tako lastništvo vedno ostaja v rokah nas, ki v podjetju aktivno kreiramo lastno usodo.”

Zakaj so se odločili za to pot?

Jure Knez: “Z Andrejem verjameva, da podjetje lahko deluje mnogo bolje, če so sodelavci tudi solastniki podjetja. Naj se počutijo, da prihajajo na delo v svoje podjetje.

Fer je. In pa nočem, da bi podjetja po naši smrti prešla v roke tujcev. Dewesoft, če bo vse po sreči, bo na koncu v lasti zaposlenih. Ostalo bo slovensko podjetje.”

Za logiko povsem smiselno. Za pravičnost idealno. Tudi matematično vzdržno. Verjetno bo prihodnost podjetij prav v tovrstnih sistemih.

Prihodnji teden: Padci in neuspehi

Petra Škarja

iz knjige Akrobati /založba 5ka/