Zgodbe dr. Jureta Kneza

Vsak četrtek ob 17. uri objavljamo zgodbe dr. Jureta Kneza, ki jih je zapisala Petra Škarja v knjigi Akrobati. Avtorica je pripravila skrajšane zgodbe iz knjige za objavo v našem spletnem časopisu. »Knjiga za tiste, ki ste malo drugačni. Ki izstopate iz povprečja. Ki ste dostikrat nerazumljeni. Vizionarji. Geniji. Posebneži,« so zapisali ob predstavitvi knjige v založbi 5ka.

Proizvodnja in borovničke v hribih

V hribe nad malim mestom, mimo kmetij in pozabljenih starih hiš, v ostrem ovinku okoli številnih bal, po vedno ožji cesti … in ko sem že mislila, da sva se izgubila, sva se pripeljala do enega najbolj nenavadnih zanimivosti podjetja Dewesoft. Za nas nenavadno, za tujce fascinantno, za Dewesoft nepogrešljivo – proizvodnja v hribih, pod vodstvom Boštjana, človeka pridnih rok in neštetih idej.

Kmetija. Prvi pozdrav je bilo mukanje krav v odprtem hlevu, kar me je, novinko, za trenutek zmedlo, ali sva na pravem naslovu. Le kontejner industrijskih odpadkov na prvi pogled ni sodil na tradicionalno kmetijo, kjer je stal traktor ob kmetijskih objektih, nekaj prikupnih starih majhnih hiš, bale sena in vonj po … (saj veste, po čem). Le na največji stavbi je napis Dewesoft potrdil, da se za tem prvim vtisom dogaja več kot le kmetijstvo.

Pričakal naju je visok moški v delovni opravi z jakno Dewesoft, ki mi je takoj podal svojo veliko dlan. Boštjan, vodja strojne delavnice. Odločen stisk delovnih rok. Tudi sicer močan moški nekako hribovsko robustnega videza, ki pa ga popolnoma omili topel pogled in občutna milina v glasu.

Povabil naju je v notranjost stavbe. Na zunaj klasični videz velikega zidanega hleva ima v notranjosti proizvodnje več kot deset strojev. »Tu se proizvedejo vsa ohišja za merilne instrumente Dewesofta.« Boštjanovo navdušeno razlaganje o postopku izdelave ohišij povleče še za tehniko najmanj animiranega človeka.

Nizki stropi, način gradnje … vse nakazuje na to, da je stavba klasični zidani hlev. »Saj je bil. V tem prostoru smo imeli krave. Jure je rekel, da potrebuje prostor za en stroj, pa smo krave malo premaknili in ga postavili zraven. Ko se je podjetje in s tem tudi število strojev širilo, smo morali krave prestaviti v sosednji prostor.«

Stopili smo korak naprej. »Ko so začeli prihajati poslovni partnerji z vsega sveta, je postalo res zanimivo. Pokazali smo jim našo proizvodnjo, sproti so se pa oglašale krave,« se je smejal, ko so ga misli odnesle v prva leta proizvodnje.

Od nekod je prinesel steklenico in tri kozarčke. »Borovničke, domače,« je ponosno pokazal in natočil. Še preden sem izrekla misli o prepovedi alkohola na delovnem mestu, je kar sam na kratko razložil: »Tu smo v hribih …« To opraviči vse.

Sredi kratkega poslovnega pogovora med Juretom in Boštjanom se mi je pogled ustavil na plaketi na steni. »Boštjan je bil vitez leta,« je moj pogled ujel Jure in mi razložil: »Nagrada, ki jo vsaki dve leti podelimo dvema iz ekipe Dewesofta, ki sta pokazala največ srčnosti in pripadnosti podjetju.« Pogledala sem Boštjana. Oči so se mu tako svetile, da bi lahko oddajale svetlobo za ves tisti velik prostor. »Ja, lepo je prejeti tako priznanje,« je hitel natakati kozarce, da bi skril zadrego ob pohvali.

Od kje takšna strast in predanost? »Kaj pa vem, eni pač moramo stalno nekaj delati in ustvarjati …« Delovne roke, glava prepolna idej in iskre v očeh, ko se loteva novih podvigov, so tisto, kar bolj prepriča kot vsak uraden naziv ali draga poslovna obleka.

»Lepo je tu gor. A vseeno – zakaj niste šli v dolino? Ali ne bi bilo lažje?« me je zanimalo.

»Kaj pa vem, mi smo hribovci,« je odgovoril, Jure pa se je le nasmehnil: »Ja, glej, še en akrobat.«

»Boštjan, Jure, sploh si ne morem predstavljati, kako morajo biti nad tem fascinirani šele tujci. Kako se sploh odzovejo, ko jim pokažete to proizvodnjo na kmetiji?«

»Popolnoma so presenečeni.« Kdo bi jih zameril. Še mi, otroci s kmetij, smo. Kaj šele poslovneži iz največjih betonskih mest sveta.

V današnjem svetu številk in pravil smo se naučili postavljati nekakšne norme in pričakovanja tudi glede tega, kako je videti podjetje, kako določena funkcija in kako poslovni prostori. Tam je videti, kot da je prav vse narejeno v nasprotju s pričakovanji večine. Brez kravat in hlač na rob, brez uradne diplomacije in pretirano strokovnega izrazoslovja, brez nesmiselnih pravil in zapovedi uradnega poslovnega vedenja … A prav tam se ustvarjajo eni najbolj naprednih in vizualno dodelanih produktov v merilni industriji na svetu.

Prostor, kjer se tradicija prepleta z najnaprednejšo tehnologijo. Starinski videz stavb in vrhunski merilni instrumenti. Preprostost, domačnost, a hkrati podjetništvo na visoki ravni. Tradicionalne vrednote in neverjetno kreativne ideje.

Globoko v sebi smo kljub vsem številkam in merilnim podatkom najprej ljudje. Kar nas dela človeške, so čustva, ki jih začutimo ob nostalgičnosti naših domačih krajev – domačnost, sproščenost, četudi ob tem spijemo kozarček borovničk.

Tudi s tem Boštjan (kar je enotno tudi v samem podjetju Dewesoft) pokaže, kaj je zares pomembno – odnos pred številkami, domačnost pred uradnostjo, udobnost pred pravili, drugačnost in edinstvenost pred zapovedanimi normami in pričakovanji.

Prihodnji teden: Dewesoft je v lasti zaposlenih

Petra Škarja

iz knjige Akrobati /založba 5ka/