DKE (Dunning Krugerjev Efekt) posplošeno govori o tem, da manj ko veste, bolj se vam zdi, da veste veliko, in obratno. Kar pomeni tudi, da manj pametni ko se počutite, bolj pametni lahko postanete. Kako je to lahko praktično uporabno pri vodenju?
Čista enostavna matematika. Več kot (mislite, da) imate prav, manj ste odprti za drugačna ali nasprotna mnenja. Ali:
‘Bolj kot mislite, da JE VAŠ KOZAREC POLN, manj SMISELNO SE VAM ZDI DOTAKATI.’
Kako pametni ljudje postanejo modri? Tako, da so prepričani, da ne vedo (dovolj). Najmodrejši so pogosto najbolj tiho. Ker imajo ves čas občutek, da ne vedo dovolj, da bi želeli druge (v karkoli) prepričevati. bolj jih zanima, kje se motijo ali česa (še) ne vedo.
. . .
Pred časom sem bral nek članek o komunikaciji in vodenju učinkovitih sestankov. V tem sem našel dve izjemno sporočilni spoznanji.
Prvo so najpogostejše slabe prakse vodenja sestankov, kjer direktor začne sestanek, prvi pove svoje mnenje in (šele) po tem vpraša, če ima (še) kdo kako (drugačno) idejo.
S tem večino spravi v razmeroma neprijeten položaj. Marsikdo se ustavi, ker ne upa/ne želi s svojo idejo nasprotovati direktorju. Eni (še bolj) podvomijo v svoje ideje zaradi direktorjeve domnevno superiorne pozicije. Domnevno, ker je za kreativnost in generiranje novih idej direktor povsem enakovreden ostalim zaposlenim.
Drugo spoznanje je, da najboljše ideje vedno ostanejo v temi. To pa v glavnem iz dveh razlogov.
Prvič zaradi tega, kar sem napisal v uvodu – več kot vemo (razumemo), bolj se počutimo nevedne. Drugič pa, ker najboljše ideje (večini) zvenijo najbolj neumno. Večina jih ne razume; če bi jih, bi jih že sami zaznali oziroma izpeljali.
Pri tem vodjem ponujam sklepni zaključek in predlog v razmislek:
“Utihnite že in začnite (prej) poslušati. Vodja ne rabi (niti ne more) biti v vsem najpametnejši.”
. . .
NIS 2 direktiva iz 2022 je prešla v lokalno zakonodajo in uvaja osnovne prakse kibernetske higiene za izvajalce bistvenih storitev. Ti pa svoje zahteve (skladno z zahtevami direktive za nadzor nad dobavnimi verigami in po možnosti v čim večji meri) prenašajo tudi na svoje (pod)izvajalce.
Pri vprašanju ali ste zavezanci in morate biti skladni je bolj pomembno, da odprete um in začnete poslušati, ter razmislite, če to res rabite le zaradi drugih.
Borut Kmetič
Poklicno se ukvarjam s celovitim vodenjem informacijske varnosti, od načrtovanja in implementacije sistemov za varovanje informacij do izboljševanja in presojanja skladnosti z ISO standardi.
Kot zunanji svetovalec vam lahko pomagam pri razvoju varnostne strategije, implementaciji in upravljanju sistemov vodenja oziroma optimiziranju poslovnih procesov, ter zagotavljanju skladnosti s predmetno zakonodajo in regulativo.
Osebno veliko časa posvečam raznovrstnim oblikam optimizacije – biohackingu, osebni rasti, raziskovanju novih prebojnih idej in tehnologij, organizacijske kulture, eksponentnih organizacij, sistemskega razmišljanja in drugih naprednih metod za izboljšanje kakovosti življenja.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
