Namibija, prej imenovana Jugozahodna Afrika, ima kot vse afriške države burno kolonialno zgodovino. Njeni prebivalci različnih narodnosti so v spomin na razne dogodke zgradili številne spomenike in druga obeležja, ki spominjajo na bogato zgodovino tega območja. Nekateri od njih so proglašeni za spomenike nacionalnega pomena.
Spomeniki pričajo o zgodovini Namibije
Eden najstarejših spomenikov se nahaja v Cape Crossu na Obali okostij v zahodni Namibiji. Portugalski pomorščak in raziskovalec Diogo Cão je med raziskovanjem morske poti v Indijo na svojem drugem potovanju januarja 1486 dosegel Cape Cross in bil prvi Evropejec, ki je obiskal to območje. V bližini mesta, kjer se je izkrcal, je postavil križ. Prvotni križ so kasneje odnesli Nemci v muzej v Nemčijo. Danes pa se na tem mestu nahajata dve repliki teh prvih križev.
Swartbooidrift
Eden od pomembnih spomenikov priseljevanja Afrikanerjev (potomci nizozemskih priseljencev v Južni Afriki) v severozahodni Namibiji se nahaja v blizu vasi Swartbooidrift nedaleč od obale reke Kunene. Ta preprost spomenik obeležuje prihod več kot 2000 Afrikancev v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v takratno Jugozahodno Afriko. To so bili potomci dorslanskih pohodnikov (Thirstland trekker) iz Južne Afrike, ki so se naselili v Angoli od leta 1880. Po približno 50 letih nesoglasij s portugalsko vlado glede izobraževanja v materinem jeziku, državljanstva, vere in vojaške službe je leta 1928 prišlo do njihove repatriacije v jugozahodno Afriko. Ob podpori državnih posojil jih je večina postala uveljavljenih kmetov, ki so imeli pomembno vlogo v svoji novi državi. V bližini tega spomenika je tudi majhno pokopališče potomcev Afrikanerjev. Priimki povedo o njihovem poreklu.
Omaruru
Namibija (v tistem času Jugozahodna Afrika) je bila del nemškega kolonialnega imperija od 1884 do 1915. Beli priseljenci nemškega rodu so v spomin na posamezne dogodke postavili nekaj spomenikov, ki se nahajajo v centralnem in zahodnem delu Namibije. Eden od teh je Frankov stolp (Franke Tower) v mestu Omaruru. Januarja 1904 so sile plemena Herera pod poveljstvom poglavarja Manasso napadle Omaruru in ga pričele oblegati. Nemški stotnik Victor Franke, ki je sodeloval pri zatiranju upora v južni Namibiji, je zaprosil guvernerja Leutweina za dovoljenje za pohod na sever in razbremenitev obleganega mesta. Po 20-dnevnem 900 km dolgem pohodu je Franke prispel v Omaruru in s konjenico napadel in premagal sile plemena Hererojev. Za svoja prizadevanja je Franke prejel najvišja nemška vojaška odlikovanja in leta 1908 so hvaležni nemški prebivalci Omaruruja njemu v čast postavili Frankov stolp.
Namutoni
Bitka pri Namutoniju v severni Namibiji je bila del upora črnskih plemen proti nemški kolonialni ekspanziji. 500 vojščakov plemena Ovambo je napadlo trdnjavo Namutoni 28. januarja 1904. Vseh sedem nemških vojakov je uspešno branilo trdnjavo do noči. Ponoči pa so se brez izgub na konjih umaknili na 40 km oddaljeno kmetijo. Naslednji dan je ovambovska vojska, ki je v bitki izgubila 10% svojih vojščakov, oropala in porušila trdnjavo. Po bitki so Nemci ponovno zasedli trdnjavo, jo obnovili in dogradili. V spomin na ta dogodek se v trdnjavi Namutoni nahaja spominska muzej. V 60 letih prejšnjega stoletja je trdnjava vključena v kompleks kampa Namutoni.
Swakopmund
V Swakopmundu je v starem mestnem jedru postavljen spomenik padlim pripadnikom nemškega 1. mornariškega korpusa (Marine Memorial), ki so padli v vojni med plemenom Herero in nemškimi kolonianimi silami v začetku 20. stoletja. Osnova spomenika je skulptura marinca, ki stoji ob svojem ranjenem kolegu in je pripravljen na akcijo.
Okahandja
Osrednji del Namibije severno od glavnega mesta Windhoek je območje, kjer pretežno živi pleme Herero. Na obrobju mesta Okahandja se nahaja majhno pokopališče, kjer so pokopani njihovi plemenski poglavarji. Vsako leto avgusta se zberejo pripadniki ljudstva Herero iz vse Namibije v Okahandji na spominski slovesnosti v čast svojim preteklim voditeljem. Poleg grobov plemenskih poglavarjev Herero je še en grob, kjer je pokopan Jonker Afrikaner. On je bil poglavar etnične skupine Oorlam (eno od podplemen ljudstva Nama), ki izhajajo iz Južne Afrike, in so migrirali v južni del Namibije. Ta etnična skupine je ves čas sodelovala z belsko oblastjo v Južni Afriki, ki pa jih je uporabljala za boj proti drugim črnskim plemenom. Leta 1850 je Jonker Afrikaner, ki je veljal za enega največjih sovražnikov ljudstva Herero, s svojo plemensko vojsko napadel vojsko plemena Herero v bližini Okahandje in jo krvavo porazil. Jonker Afrikaner je umrl 10 let kasneje v Okahandji in je pokopan v neposredni bližini svojih največjih sovražnikov (glej puščico na fotografiji). Na tem pokopališču ni bilo nikoli zaznano nikakršnih incidentov.
Tsumeb
Tsumeb je slikovito mesto v centralnem delu severne Namibije. V mestu se nahaja zelo lepo urejen park Združenih narodov. Na vhodu v park se nahaja preprost spomenik padlim v vseh vojnah in spopadih, ki so se odvijale v preteklosti na območju Namibije, vključujoč tudi padle oz. umrle pripadnike misije Združenih narodov UNTAG v času osamosvojitve. Na spomeniku je v treh jezikih (angleško, nemško in afrikansko) napisano »Spominjali se jih bomo«.
Windhoek
V glavnem mestu Windhoek se na enem od gričev v centru mesta nahaja impozanten spomenik prvemu predsedniku Namibije Samu Nujomi. Samuel Nujoma je bil namibijski revolucionar, aktivist proti apartheidu in politik, ki je bil tri mandate kot prvi predsednik Namibije od 1990 do 2005. Nujoma je bil ustanovni član in prvi predsednik Ljudske organizacije jugozahodne Afrike (SWAPO) leta 1960. Imel je pomembno vlogo kot vodja narodnoosvobodilnega gibanja v kampanji za politično neodvisnost Namibije od južnoafriške oblasti.
Jani Zore
Foto: Jani Zore
