Enes Rakovič je v štirih letih vodenja Ceroza preživljal težke trenutke. Vendar se je vreme počasi jasnilo in danes je podjetje na dobri poti. V štirih letih so uspeli sanirati poslovanje, zaloge odpadkov in poskrbeti, da je prihodnost precej bolj svetla. Še posebej so bili veseli, da se je končala »vojna« z Občino Trbovlje. Prepričani so, da ima Ceroz prihodnost tudi potem, ko bo na odlagališču v Uničnem zmanjkalo prostora za odlaganje zasavskih odpdakov.
Gospod Rakovič, kje je danes Ceroz?
Ceroz je zadnja štiri leta kar se tiče poslovanja v dobri kondiciji. Že četrto leto imamo na letnem nivoju pozitivno poslovanje. Letos je tudi že četrto leto, odkar smo začeli s sanacijo nevšečnosti, ki so se zgodile v letu 2018 in začetku 2019.
Katerih nevšečnosti?
Gre za tri zadeve. Najprej okrog pol milijona neplačanih terjatev dobaviteljev. Že v prvih desetih mesecih prvega dela sanacije smo poplačali vse dobavitelje. Največji izziv je bila velika zaloga lahke frakcije po sortiranju. Vse površine okrog Ceroza so bile polne, okrog objektov, ob cesti, ob vseh odlagalnih poljih, kjer jih je bilo le mogoče odložiti. Nabralo se je več kot devet tisoč ton. Ponosni smo, da je danes zaloga teh odpadkov nična. Rešili smo se bremena, ki je dušilo podjetje in ogrožalo okoljsko in požarno varnost. Tretja stvar pa so bile neplačane najemnine občinam, ki jih podjetje takrat ni plačevalo. Prav tako ni bilo oblikovanih rezervacij za zaprtje odlagališča. Že v letu 2019 smo pričeli z zapiranjem odlagališča, kar nam je nalagalo tudi okoljevarstveno dovoljenje. Sedaj je zaprtega približno 10.000 m² odlagališča. Vsa dela so opravljena po navodilih projektanta. Zapiramo ga po etapah. Letos smo začeli že s tretjo fazo, ki se bo nadgrajevala nadaljnjih pet let.
Kakšna sprememba se je zgodila, ko so iz Trbovelj odpadke spet začeli voziti na Unično?
Te odločitve smo bili veseli. Zdi se nam edino pravilno, da nadaljujemo zastavljeno pot, ki je bila načrtovana z ustanovitvijo Ceroza. Vmes se je zgodilo, kar se pač je, sodišče je svoje povedalo. Seveda so se količine odpadkov za obdelavo sedaj spremenile. V obdobju od 2021, ko je se Občina Trbovlje odločila in izbrala novega izvajalca, smo se morali prilagoditi s količinami in z načinom obdelave odpadkov. Sedaj se prilagajamo novim razmeram. Poslovanje bomo prilagodili, da bo finančno vzdržno, in zagotavljali kakovostne storitve za vseh pet občin, ki so naše lastnice. Skušali bomo ponuditi glede na dane možnosti tudi najbolj ugodne cene. Vendar, smo v slovenskem prostoru majhen center, količina odpadkov je majhna, da bila lahko cena še nižja. Vendar iščemo rešitve še z dodatnimi možnostmi, da lahko konkuriramo drugim podjetjem v isti branži.
Ali je v Zasavju za ljudi gospodarjenje z odpadki cenejše ali dražje kot drugod po Sloveniji?
Ko smo začeli s sanacijo, smo bili seveda najdražji v Sloveniji, ampak v zadnjih štirih letih nismo dvigovali cen naših storitev. Ostali v Sloveniji so vsako leto povišali usluge skladno z rastjo cen. Sedaj smo približno vsi na isti ravni. Kot majhen center z manjšo količino odpadkov pa imamo težave, ker so fiksni stroški, monitoringi in podobne dejavnosti, enaki velikim. Torej je strošek na kilogram odpadkov višji kot v večjih centrih z večjo količino odpadkov. Tu nismo konkurenčni. Vendar mi zadovoljujemo potrebe naših petih občin.
Še pet let naj bi odlagali odpadke na Uničnem. Se lahko to obdobje še podaljša?
Močno upamo, da se bo ta doba podaljšala. S pravilnim vnosom odpadkov v telo odlagališča lahko dobimo dodaten volumen. To je dobro tako za podjetje kot za občine. Ko pa se bo enkrat v bodočnosti odlagališče zaprlo, to ne bo pomenilo tudi zaprtje Ceroza. Na tem območju imamo sortirnico, kompostarno, zbirni center, ki ga urejamo za Komunalo Hrastnik. V Sloveniji odpadkov ne zmanjkuje. Manj je mešanih komunalnih odpadkov, več je embalaže. Občani zasavskih občin vsako leto bolje ločujejo odpadke. Tudi embalaža je v Zasavju bistveno lepše izločena kot v večjih občinah, kjer nimajo tako dobro urejenega zbiranja. Lahko pa je seveda še boljše. Moramo narediti še več pri ozaveščanju ljudi, učenju že od majhnih nog. Tudi tu smo lani naredili velik korak. Za osnovne šole in vrtce smo pripravili natečaj. Iz odpadkov so izdelali različne izdelke. Razrede smo nagradili in jih povabili na ogled Ceroza. S tem bomo nadaljevali. Če bodo otroci videli, kako nastane odpadek, kaj se z njim dogaja in kako konča, bodo vedeli, da ni konec s tem, ko vržejo odpadek v kanto v stanovanju ali pred hišo. Takrat se zgodba z odpadki seveda šele začne.
Kolikšen je odstotek odlaganja mešanih odpadkov v celotnih gospodinjskih odpadkih?
Pri nas se od mešanih komunalnih odpadkov za odlaganje izloči 40 % težke frakcije, ki gre na stabilizacijo in potem na odlaganje. Drugi centri jih imajo mogoče manj, ker dajo določen del že na predelavo za gorivo. Mi pa tega ne delamo.
Že kaj razmišljate, kaj bo po tem, ko se tu ne bo več odlagalo odpadkov?
Seveda. Z večjimi centri se dogovarjamo za obdelavo. Iz sedanjih občin naj bi še vedno vozili odpadke na Ceroz. Tu jih bomo zbrali in jih vozili drugemu obdelovalcu. Tako se bodo občine izognile daljšim vožnjam s komunalnimi vozili. Iz Ceroza pa jim bomo lahko združene vozili velikimi tovornjaki. V Cerozu pa bomo še vedno sortirali embalažo, kar je čistejši odpadek, kot je mešani komunalni odpadek. Sekundarne materiale lahko tržimo po borznih cenah. Imamo tudi kompostarno. Radi bi jo povečali in proizvajali večjo količino kvalitetnega komposta I. kvalitete za prodajo. Razmišljamo tudi o tem, da bi naredili pakirnico komposta. Na zaprtem odlagališču nameravamo urediti prostor za različne poučne dejavnosti in rekreativne površine.
Kako pa je v Cerozu z naložbami?
Naložbe potekajo kontinuirano od leta 2019 po operativnem programu, ki nam ga potrdijo občine. Vsako leto za naložbe namenimo med 500 do 600 tisoč evrov. V zadnjih treh letih smo vsako leto vlagali sredstva v urejanje odlagališča. Posodabljamo tudi proizvodnji ciklus, z dodatnimi izboljšavami in dodatnimi trakovi smo olajšali delo in povečali kapaciteto sortiranja. Vgradili smo portal na vhodu za beleženje radioaktivnih odpadkov, zamenjali smo plinsko črpalno enoto, baklo za sežig plina, ki smo jo zamenjali z novo.
Kaj pa naprej?
Najpomembnejši so stroji in naprave, ki jih je potrebno vsako leto vzdrževati in po potrebi tudi zamenjati. Zelo pomemben je tudi ciklus zapiralnih del na odlagališču skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Hvaležni smo vsem občinam, ki so potrdile naše operativne programe in zaupale našim usmeritvam. Menim, da smo pokazali, da so bile nalože v podjetje pravilne in ovrednotene tako, da lahko podjetje posluje pozitivno in kvalitetno dela naprej.
Savus
Foto: Ceroz (primerjava med stanjem pred 4 leti in danes)
