Nekaj časa me že muči vprašanje, če je res varno verjeti v stara ustaljena dejstva.
Eno izmed takih gledam doma. Mikrovalovna pečica naj bi bila povsem varna in preprečevala uhajanje elektromagnetnega valovanja. Proizvajalci trdijo: ‘Seveda, povsem varno, zanesljivo in neškodljivo.‘
Če je tole povsem varno in zanesljivo, sem jaz trot.
V pogovoru v družbi sem omenil zadržek in dobil odgovor, da mikrovalovna pečica ne prepušča elektromagnetnih valov, ker deluje kot Faradayeva kletka. Če pa ne verjamem znanosti, lahko dejstvo potrdim praktično, da dam telefon v pečico in ta ne bo dosegljiv.
Glede na ostale zaznane vzorčne primere se mi vse bolj dozdeva, da gre (tudi) pri tem bolj za prodajne obljube kot utemeljena dejstva. Zadnje čase se marsikaj, v kar podvomim, sesuje kot hiša iz kart.
Ne, ne verjamem, da je pečica neškodljiva in ne prepušča elektromagnetnega valovanja. Veliko temeljnih dejstev sem že videl, kako so kar naenkrat nehala veljati.
Če malce pobrskam po strokovni literaturi, se marsikaj najde na temo mikrovalovnih pečic in Faradayeve kletke.
1. Matematika Faradayeve kletke — resna, recenzirana znanost.
Trefethen, Chapman in Hewett (Oxford, SIAM Review 2015; Proc. Roy. Soc. 2016) so pokazali, da je mrežasta Faradayeva kletka fizikalno drugačna od polne kovinske lupine — ne obnaša se kot navaden prevodnik, ampak kot površina z omejeno kapacitivnostjo, zato je senčenje nepopolno. Physics World
Zanimivo in bolj pomembno: pri elektromagnetnih valovih obstajajo resonančni pojavi, kjer kletka pri določenih frekvencah polje celo ojača namesto da ga zaduši (near resonance effects, kjer kletka amplificira namesto zasenči vpadno polje). PubMed Central
To je legitimen matematičen rezultat, ne zgolj pavšalno izpodbijanje koncepta.
Praktična posledica: če telefon (ki komunicira na mikrovalovnih frekvencah) daš v pečico in ga pokličeš, obstaja velika verjetnost, da bo zazvonil. Physics World Torej senčenje ni popolno, kar priznavajo tudi strokovnjaki s tega področja.
2. Realna varnost sevanja mikrovalovnih pečic — regulirana, a ne 100 %.
- FDA/AS 3301 dovoljujeta puščanje do 5 mW/cm² na 5 cm razdalje. Academia.edu
- Dozimetrična študija (Lopez-Iturri idr., BioMed Research International, 2015) je pokazala, da lokalizirana SAR na razdalji 1 metra doseže vrednosti do 8 W/kg — dva velikostna reda nad mejo za splošno javnost (0,08 W/kg), čeprav ostane pod mejo za poklicno izpostavljenost. PubMed Central
- Starejša študija 187 komercialnih pečic (American Industrial Hygiene Association Journal) je pokazala, da jih je 20 % puščalo sevanje nad takrat veljavnim standardom. Taylor & Francis
- Novejše meritve na 12 modelih pečic so pokazale, da večina ustreza mednarodni meji 5 mW/cm², nekateri modeli pa so jo pri bližnji razdalji presegli — varnost torej ni enotna med proizvajalci. ResearchGate
Ta odstopanja niso naključna napaka izdelave — natanko to napove Trefethenova matematika: mrežasta kletka pri določenih frekvencah in geometrijah ni idealen prevodnik. Teorija in meritev se torej ujemata.
Povzetek: Faradayeva kletka ima realne, matematično dokazane pomanjkljivosti (Trefethen et al.), ki se v praksi tudi izmerijo (Lopez-Iturri et al.) — in to ni teorija zarote, ampak čista fizika.
Je to bistvo tega članka? Ne, nikakor. Bistvo je prebuditi dvom v znanstvena dejstva, ki to (vse pogosteje) niso (več).
Koliko znanstvenih trditev temelji na predpostavkah, ki niso dovolj raziskane? In koliko drugih je bilo dokazovanih z omejenimi zmožnostmi takratne tehnologije in so zato ostale nepopolne? Koliko dvomov v oboje in koliko novih možnosti razvoja ubijemo s slepim opiranjem na tovrstne predpostavke, ki jih jemljemo za resnico?
Eksponentno naraščanje sprememb in novosti danes – tudi v znanosti – nakazuje, kako malo (o vsem) sploh vemo. Hkrati razkriva, o koliko stvareh, med njimi tudi utemeljenih, smo se še včeraj motili – o stvareh, ki jih nekateri branijo kot sveto resnico, čeprav jih sami niso nikoli preverili.
In to je gonilo napredka – zimzelena tema razvoja. Danes odkrijemo, kaj vse smo včeraj verjeli slepo – in napačno. Včasih celo ugotovimo, da smo pred tem že imeli prav. In ta krog se ponavlja skozi leta, desetletja, stoletja. In tisto, kar ta napredek poganja, je (večni) dvom v obstoječe.
Za konec vam na temo znanosti kot religije ponujam zanimivo izjavo Lea Gure:
‘Sami nikoli niste preverili ali testirali nobene od znanstvenih metod. Skozi celotno vaše šolanje vas ni prav hudo brigalo, kaj od tistega res drži. To je moč ‘imprinta’ v mlad, neizkušen um – in veste kaj: tudi vi mu niste ušli.‘
Borut Kmetič
vCISO in neodvisni raziskovalec presečišč epistemologije, organizacijske kulture in informacijske varnosti.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
