Skok čez kožo

V petek, 3. julija, je pred Rudarskim muzejem Zagorje v Kisovcu potekalo že dvanajsto svečano praznovanje dneva slovenskih rudarjev s slavnostnim skokom čez kožo v častni rudarski stan.

Govorniki

Pod veličastni stolp jaška Loke, ki je prekrasna prireditvena kulisa, je ob zvokih Mežiške rudarske koračnice na prireditveni prostor prikorakala številna četa uniformiranih rudarjev. Z rudarsko himno Stan rudarski bodi nam pozdravljen, ki jo je zapel Rudarski pevski zbor Loški glas pod taktirko Luke Groboljška, se je začelo tradicionalno slovesno praznovanje. Uvodoma je spregovorila predsednica društva Maja Malovrh Repovž in povedala, da se je pred 92. leti 3. julija leta 1934 iz globin rudnika Zagorje dvignil glas rudarja, glas upanja za pravice delavcev. Prisotnim je spregovoril tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, ki je poudaril, da je pomembno ohranjati rudarsko dediščino in tradicijo, ki je dala Zagorju identiteto in graditi razvoj mesta na temelju rudarske preteklosti.

Kulturni program

Letošnjo prireditev sta pripravili in povezovali Metka Šum in Marija Topole. Kulturni program pa sta popestrila nastopa naših najmlajših članov, učencev obeh osnovnih šol. Prisluhnili smo pesmi, žal že pokojnega Emila Eberla z naslovom Vesolje, ki sta jo skupaj prebrala drugošolec Domen Baš in Marija Topole in Rudarjevi pesmi, ki sta jo pod mentorstvom učiteljice Janje Vozelj napisali učenki OŠ Ivana Skvarče Julija in Lana, ki jo je tudi prebrala.

Trideset let od zaprtja jame

Na prireditvi je podpredsednik društva Franci Brinovec nekaj besed namenil tudi 30. obletnici, ko so zagorski rudarji na površino pripeljali zadnje tone rjavega premoga in s tem zaključili proizvodnjo v jamah Rudnika Zagorje. Za mnoge je bil dan zadnjega odvoza premoga tudi čustveno slovo od poklica, ki ni bil zgolj delo, temveč način življenja. Rudarski kruh je bil težak. Zahteval je pogum, vztrajnost in medsebojno zaupanje. Toda prav zaradi tega so se med rudarji spletale vezi, ki so postale temelj rudarskega tovarištva in solidarnosti. Te vrednote ostajajo med Zagorjani dragocena dediščina tudi danes.

Iz pogovora v domačem, knapovskem narečju med petošolko Lano in drugošolcem Domnom smo izvedeli nekaj zanimivosti o pridobivanju premoga in o jami Kotredež. Povedala sta, da je bila jama Kotredež odprta kar do globine 510 metrov.

Srečko Kosovel

V kulturni program je naša članica Metka vpletla tudi spomine na Srečka Kosovela, ki je imel leta 1926 v dvorani Delavskega doma v Zagorju predavanje z naslovom Umetnost in proletarec. Kosovel je v rudarju videl človeka prihodnosti – tistega, ki ne koplje le premoga globoko pod zemljo ampak v sebi nosi močno hrepenenje po svetlobi, pravici in kulturi. Kaj si je Kosovel s svojo poezijo srčno želel povedati ljudem, je na prireditvi predstavil Rihard Majcen.

Za popestritev prireditve se je predstavila plesna skupina Zasavski country, pred slavnostnim delom pa je nastopil še Loški glas.

Skok čez kožo

Sledil je najslavnejši del prireditve, skok čez kožo, ki ga je vodil starešina rudarske čete Franci Brinovec. Ta izvira iz slovaških rudarskih revirjev in so ga vpeljali verjetno že v 16. stoletju. V 19. stoletju je bil v rudarskih revirjih na Češkem že tradicionalen in od leta 1923 se slovesnost izvaja tudi v Ljubljani.

V častni rudarski stan Društva RMED Srečno Zagorje je na 11. skokih čez kožo od leta 2014 do danes skočilo že 54 častnih skakačev, ki se jim je pridružilo še 5 novih, sprejetih 3. julija 2026. Starešina je med obiskovalci posebej pozdravil lanskega častnega skakalca Lojza Medveška, ki je letos praznoval 101. rojstni dan.

Skakalci na sodu

Na sod so stopili skakalci Luka Groboljšek, Ivanka Leskovar, Luka Tori, Žiga Novak in Jože Prah. Vsem častnim skakalcem je predsednica društva Maja Malovrh Repovž ob skoku čez kožo čestitala in jim izročila priznanje o opravljenem skoku čez kožo. Ob zaključku prireditve je voditeljica čestitala vsem častnim skakalcem današnjega skoka in vseh preteklih skokov ter vsem rudarjem, članom društva in obiskovalcem in jim zaželela prijetno druženje. Sledilo je prijetno druženje ob knapovski malici, pivu in osvežilni pijači. Povabilo velja – se vidimo ob letu osorej.