Bližata se dan žena in dan mučenikov. Marčevsko ekipo Zasavskih pet smo povprašali, ali praznujejo oba ali več pozornosti namenjajo 8. marcu. Kaj menijo o teh praznikih? Kako za dan žena in za mučenike obdarujejo svoje drage?
Katja Barlič, pobudnica pohoda z rdečimi baloni v Trbovljah
Priznati moram, da dajem veliko večji poudarek dnevu žena kot dnevu mučenikov. Za slednjega se bolj na šaljiv način spomnim na bližnje moške v svojem življenju. Dan žena mi je izredno blizu, še posebej zato, ker imajo začetki praznovanja tega praznika svoje korenine ravno v Trbovljah. Vesela sem, če se na ta dan kdo spomni name, največkrat sta to otroka, ki iz vrtca in šole prineseta kakšno malenkost, ki jo izdelajo sami. Vedno pa se name spomni tudi moj ati, ki je seveda še iz „stare šole.“
Ob tem prazniku se najpogosteje podari kakšna roža, stereotipno sicer nagelj, a se mi zdi, da so primerne vse sorte rož, tudi lončnice. Pa seveda kakšna čokolada ali bonboniera, teh se ženske nikoli ne branimo. Po pravici povedano sta mi dan žena in na primer Gregorjevo veliko bližja kot uvoženo Valentinovo. Tega dne ne praznujem nikoli.
Dan žena se mi zdi pomemben praznik z vidika emancipacije žensk, še posebej z vidika plač, saj so moške plače še vedno višje od ženskih, četudi gre za enak položaj. Kljub temu pa smo še vedno ženske tiste, ki lahko drugim ženskam naredimo največ škode ali koristi. V današnjem času je namreč zelo malo takšnih žensk, ki bi drugim pomagale, brez da bi želele, da za to izvejo drugi. Najmočnejše so tiste, ki druge bodrijo in jim dajejo veljavo, ne pa tiste, ki zaradi lastnega strahu teptajo druge. Samo močna ženska se zaveda, da s tem, ko dvigne drugo, dvigne tudi sebe in zato ne bo za nič prikrajšanja.
Obstaja pa še en prav poseben razlog, zaradi katerega bo dan žena v mojem srcu za vedno zapisan s posebnimi črkami. Na ta dan namreč praznuje tudi moja mami, prva in najpomembnejša ženska v mojem življenju, ki je imela name tudi največji vpliv.
Daša Bokal, ravnateljica Vrtca Trbovlje
O kakšnem večjem praznovanju 8. marca ne bi mogla govoriti, vsekakor pa me na ta dan s cvetlico ali manjšo pozornostjo razveselijo najbližji. Tudi sama se vsako leto spomnim žensk v svoji družini in jim poklonim cvetje ali bonboniero, v službi pa zaposlenim namenim kakšno lepo misel (tudi moškim za dan mučenikov 🙂 ). 10. marca z otrokoma ne pozabimo presenetiti moža, vendar bolj za šalo kot zares 🙂 .
Moram priznati, da mi je praznik žena veliko bližji kot npr. Valentinovo, tega ne vzamem tako »resno«. Obeleževanje dneva, kjer se praznuje ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in dosežke žensk, se mi zdi veliko bolj smiselno in potrebno kot drugi bolj kot ne za »lase privlečeni prazniki«.
Jasmina Drolc, podjetnica in lastnica znamke Nakit Jasmina Drolc
Dan žena se mi zdi pomemben praznik, saj z njim obeležujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, ki je bila izborjena šele nekaj več kot 100 let nazaj. Hvaležna sem vsem pogumnim ženskam, ki so se v preteklosti borile za naše pravice in enakopravnost!
Danes, ko so nam ti dosežki povsem samoumevni in smo ženske (večinoma) v enakopravnem položaju z moškimi, pogosto prevzemamo vlogo »tako ata kot mame« ter se znajdemo v prevladujočih moških energijah. Pozabljamo pa na našo nežnost, ženstvenost, milino ter prirojeno žensko intuicijo.
S svojim delom in nakitom želim ženske skozi celo leto opominjati na našo notranjo moč ter da zaupamo svojim sposobnostim. Se vrnemo k sebi, vase in začnemo poslušati svoje notranje glasove.
Dnevu mučenikov v preteklosti nisem namenjala večje pozornosti. Verjetno zato, ker je verski praznik in mi ni bil poznan. Zadnja leta se ga vse bolj poudarja in menim, da je prav, da imajo tudi moški svoj poseben dan. Da ženske »vrnemo pozornost« in na ta dan razvajamo naše moške.
Pri darilih prisegam na simbolične pozornosti. Rožica, skuhano kosilo, masaža ali film v dvoje. Bolj kot samo darilo mi je pomemben namen, čas in pozornost, ki jo naklonimo/podarimo sočloveku. In takšna darila, kot jih najraje prejemam, tudi podarjam. Se mi pa zdi pomembno, da znamo obdariti tudi samega sebe.
Antek Pust, predsednik dolskih copatarjev
Ne, ne, 8. marec praznujejo žene, čeprav bi bil marsikateri moški upravičen, da se jim pridruži.
Oba praznika naj bi bila enakovredna, čeprav se tehtnica nagiba, pa ne bom povedal v čigavo korist, da ne bo kaj narobe.
Copatarji praznujemo 10. marec, dan mučenikov. To je za nas edini in največji praznik v celem letu. Že dolga leta se trudimo, da bi bil to dela prost in plačan dan, žal politiki nimajo posluha za naše želje, tako da upanje na to počasi usiha.
Že dan pred tem se pripravljamo, potem pride praznovanje in naslednji dan kesanje. V tem času imamo tudi občni zbor. Lokacijo in dan našega druženja pa skrbno skrivamo pred našimi nadrejenimi ženami.
Glede obdarovanja pa je zelo različno. Nekatere so zadovoljne že samo z rožico, druge pa hočejo kaj bolj konkretnega. Ne spomnim pa se, da bi se kateri moški pohvalil, da je kaj dobil od žene za ta praznik. Sicer smo pa copatarji pozorni do svojih žen celo leto in ne samo ta dan.
Vsem ženam iskrene čestitke za njihov praznik, čestitke tudi copatarjem in tudi vsem tistim, ki mislijo, da to niso.
Vas pozdravljam s copatarskim pozdravom: »Potrp!«
Vukašin Šobot, novinar in fotograf
Naslednje leto bo 110 let, odkar ženske uradno praznujejo enakopravnost. Vendar pa Clara Zetkin ne bi bila ponosna na to, v kakršne oblike praznovanja se je dan žensk razbohotil, predvsem od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Od prvotne ideje in namena praznovanja so imeli dobiček zgolj tisti, ki so znali (in še vedno znajo) marketinško unovčiti plemenito stvar, za katero so se poleg Zetkinove bojevale in se še bojujejo mnoge ženske.
Roža, ki naj bi jo poklonili svojim dragim hčeram, ženam, materam, je lepa gesta. Pa smo spet pri pretiranem bohotenju šopkov na tisoč in en način, ki so v simbolnem pomenu (lahko) odpustki za vse male in velike nepozornosti, ki se dogajajo med enim in drugim osmim marcem.
Vsak nasmeh, ki je iskren, vsak pozdrav, ki je dobronamerno izrečen, vsak dan z ženskami, ki se jim lahko resnično poklonimo, pomenijo več kot roža, ki pač mora biti na ta dan.
Tudi sam pomagam cvetličarjem zaslužiti na račun tega marčevskega dne, da ne bo pomote. Vendar pa ženske spoštujem in cenim vsak dan. In verjamem, da nas ni malo takih.
Mučeniki? Kaj pa je to?
