V septembrsko zasedbo Zasavskih pet smo povabili zanimive Zasavke in Zasavce, ki bodo odstrli nekaj svojih razmišljanj o različnih temah.
Naši novi peterici smo za četrti, zadnji teden v tej naši družbi zastavili tole vprašanje: »V tem tednu Slovenci praznujemo nov praznik: Dan slovenskega športa. Kaj menite o tem prazniku. Koliko ste športno zagreti sami, ste le navijač ali tudi rekreativec? Ali nič od tega. Koga od zasavskih športnikov posebej cenite? Ne omejite se na sedanje, štejejo tudi leta nazaj.«
Uroš Burgar, ravnatelj OŠ Ivana Kavčiča Izlake
Poslanci državnega zbora so podprli nov praznik. Sam zelo podpiram področje športa in prav je, da se v tem tednu še dodatno izvajajo športne aktivnosti.
Včasih sem se aktivno ukvarjal s športom. Vrsto let sem treniral nogomet, vmes še nekaj časa odbojko. Sedaj sem bolj občasni pohodnik, rad plavam.
Kar nekaj zasavskih športnikov je poneslo ime Slovenije v svet. Meni najljubši so trenutno sigurno Primož Roglič, Peter Kauzer, Nika Barič.
Tilen Gavranovič, študent Akademije za glasbo v Grazu in vodja skupine Funk fu
Praznik slovenskega športa letos lepo sovpada s kolesarko dirko, ki smo ji bili priča v zadnjih tednih po Franciji, kjer sta blestela Pogačar in Roglič. Torej imamo Slovenci letos še dodaten vzrok, da praznujemo. Sicer pa imamo v Sloveniji mnogo vrhunskih športnikov. Slovenci blestimo na veliko področjih. Ne smemo pozabiti rokometašev, smučarjev, smučarskih skakalcev, košarkarjev in drugih.
Sam sem že od malega velik športni navdušenec. Kot otrok sem bil bolj zagret za nogomet, tenis in košarko, sedaj več pozornosti namenjam kolesarjenju in atletiki. Športa pa ne spremljam samo kot navijač, temveč sam tudi kolesarim in tečem. Lahko rečem, da je šport obvezen del mojega vsakdana. Udeležil sem se nekaj tekov, med drugim tudi teka po zagorski dolini. Lani sem sodeloval na duatlonu za zagorski občinski praznik. Letos je bil žal odpovedan zaradi covida. V lanskem študijskem letu sem pričel trenirati tudi plavanje. Imel sem namen, da bi se udeležil kakšnega triatlona, vendar so bili ti športni dogodki letos odpovedani.
Od zasavskih športnikov najbolj cenim seveda Primoža Rogliča, prav on je bil moj motivator, da sem poleg teka pričel s kolesarjenjem. Tu je še hrastniški Peter Kauzer, ki že vrsto let navdušuje s svojimi nastopi na vseh evropskih in svetovnih prvenstvih.
Maja Krajnik, podžupanja Občine Trbovlje
port je v naši naravi in to je prepoznala država, ki je 23. september razglasila za dan slovenskega športa, ki ga kot praznik prvič obeležujemo v teh dneh. Zagotovo je redna telesna dejavnost izjemnega pomena za zdravje, saj je skupaj z duševnim zdravjem najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega sloga.
Lahko rečem, da sem kot rekreativka kar športno zagreta. Očitno me v športni kondiciji ohranjajo dinamična služba in aktivnosti, ki jih opravljam v prostem času. Predstavljajo mi sprostitev od vsakodnevnih obveznosti. V zadnjem času je tudi mene »zasvojilo« kolesarjenje, rada pa se podam tudi v hribe, plavam in smučam.
Mnogo je zasavskih športnikov, ki so kot posamezniki ali ekipno dosegli vrhunske športne rezultate v preteklosti, dosegajo pa jih tudi danes. Za vsemi temi odličnimi rezultati se skrivajo neštete ure treningov, trud in napori, ki so velikokrat že na meji človeške zmogljivosti. Zato iskrene čestitke prav vsakemu izmed njih: Nika Barič, Gašper Ovnik, Primož Roglič, Peter Kavzer …, trboveljski karateisti, plavalci, rokometaši, smučarji, nogometaši, atleti, košarkarji, športni plezalci in vsi ostali, ki ste na kakršenkoli način skozi svoje športne uspehe ponesli ime Zasavja v svet.
Božo Majcen, podžupan Občine Hrastnik
Glede na številne uspehe naših športnikov ter dejstvo, da smo Slovenci prepoznavni kot zelo športen narod, je prav, da na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, 23. september praznujemo kot dan slovenskega športa.
Osebno za šport nisem posebej zagret, ne branim pa se netekmovalnih pohodov, kjer lahko z družino spoznavamo in občudujemo lepote slovenskih kotičkov. Ko pa je čas, da pokažem navijaško žilico, sem vedno za.
Spomnim se tudi uspehov hrastniških orodnih telovadcev, kot so bili Senica, Skaza, Urbanc, seveda Nanita Bariča, starejšega Kauzerja, pa njegovega sina Petra, uspešnih igralcev namiznega tenisa, kot so Vecko, sestre Ojsteršek, Markovič Tonček, pa mlajši Jorgič. Vsak hrastniški športnik, ki je kakorkoli ponesel ime Hrastnika po svetu, je spoštovanja vreden.
Mag. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje
o, da se obeležuje dan slovenskega športa, je dobro. Mnenja sem, da bi bilo športnike potrebno podpreti tudi na drugačen način, podobno kot kulturnike. Tudi kadar ne zmagujejo, trenirajo in takrat definitivno potrebujejo več podpore, kot samo ob zmagah.
Sama nisem preveč športen tip človeka. Rada hodim in rekreativno tečem, vendar nikoli redno in toliko kot bi si želela.
