Devet nevladnih organizacij, gibanj in civilnih iniciativ, združenih v skupino Za Savo, je na tiskovni konferenci v sredo, 25. novembra, predstavilo stališča glede koncesijske pogodbe za gradnjo HE na srednji Savi. Menijo, da tisti, ki bodo s tem projektom zaslužili, investicijo seveda predstavljajo kot nujno in odlično. Naloga civilne družbe pa je, da vstopa v take postopke in si prizadeva reko ohraniti in zaščititi v korist narave in ljudi, še posebej ker gre za zadnji daljši ohranjen del Save.
Koncesijska pogodba
Za začetek so pod drobnogled vzeli koncesijsko pogodbo in sporazum, ki je bil s petimi občinami podpisan v začetku oktobra le nekaj dni zatem, ko je bila pogodba predstavljena na sejah Občinskih svetov. Skupina Za Savo je prepričana, da Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Ministrstvo za okolje in prostor z nekaterimi določili pogodbe vnaprej ustvarjata pritisk na nepristransko presojo vpliva projekta na okolje.
S pogodbo sta se namreč zavezala k hitremu izvajanju postopkov, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, za katero pogodba predvideva celo potencialno nezakonit postopek. Neobičajna je tudi praksa, da se koncesijska pogodba podpisuje še pred pravnomočno sprejetim Državnim prostorskim načrtom (DPN). To predstavlja tvegano gospodarjenje s proračunskimi sredstvi, saj bi koncesionar (HSE) lahko dobil stroške izdelave DPN povrnjene, če bi se izkazalo, da hidroelektrarne zaradi okoljevarstvene ali naravovarstvene zakonodaje ne bodo smele biti umeščene v prostor.
Praktično neomejeno pa je tudi podaljševanje pogodbe v primeru, če se izkaže, da HE niso ekonomsko upravičene ali bi njihova gradnja trajala dlje od predvidenih rokov.
Dileme civilne družbe
Civilna družba se ob tem sprašuje, ali je tovrstno razpolaganje z državnim premoženjem in pokrivanje rizikov ter izgub gospodarskega subjekta z javnimi sredstvi zakonito in v skladu z načelom gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem?
Poleg vprašljive zakonitosti nekaterih določb pogodbe HSE ter Ministrstvo za okolje in prostor že v naprej ustvarjata ozračje, v katerem bi vsako zahtevo po večji transparentnosti, spoštovanju naravovarstvene ali okoljevarstvene zakonodaje ali strokovne argumente proti gradnji HE na srednji Savi, lahko označili kot zapravljanje denarja iz državnega proračuna.
Nenavadno je tudi, da koncesijska pogodba že v naslovu omenja nove HE od Ježice do Suhadola, podpisnice pogodbe pa so zgolj zasavske občine in občina Laško. Vse dodatne lokacije hidroelektrarn med Litijo in Medvodami bi bile dodane samo s podpisom aneksov in tako sporazuma ne morejo več ogroziti. To zagotovo ni naključje.
Če se v prvem koraku umestijo in zgradijo HE v Zasavju, bo to predstavljalo ogromen pritisk na izgradnjo ostalih HE kljub temu, da je del srednje Save med Kresnicami in Medvodami zaščiten kot območje Natura 2000.
Sporazum z občinami
Koncesijsko pogodbo spremlja še sporazum z občinami, ki vsebuje program izvedbe infrastrukturne ureditve v občinah sopodpisnicah. Skupina Za Savo meni, da je državno in lokalno infrastrukturo mogoče izboljšati tudi brez gradnje hidroelektrarn. Sprašujejo se, zakaj je v ozadju čutiti pomanjkanje politične volje, da bi se to izvedlo na tak način.
Na Ministrstvo za finance, Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije je skupina Za Savo glede koncesijske pogodbe naslovila vprašanja, odgovore še pričakuje. Zahtevajo namreč, da odločanje o porabi davkoplačevalskega denarja in posegih v skupno (državno) posest poteka transparentno in demokratično ter da se pri tem spoštuje dejstva in veljavno zakonodajo.
Na tiskovni konferenci so spregovorili Uroš Macerl (Eko krog), Rok Rozman (Balkan River Defence) in Maša Cvetežar (Mladi za podnebno pravičnost).
Skupina Za Savo?
V skupini Za savo se je zbralo 9 različnih društev, nevladnih organizacij, civilnih iniciativ in gibanj iz lokalnega in nacionalnega nivoja: Zavod Leeway Collective, Mladi za podnebno pravičnost, Civilna iniciativa #ZaSavo Litija, Civilna iniciativa za ekosocialno družbo in razvoj Zasavja, Inštitut LUTRA, Balkan River Defence, Društvo za preučevanje rib Slovenije, Zavod REVIVO in Društvo Eko krog.
Delo skupine Za Savo
Skupino je predstavil predsednik Eko kroga Uroš Macerl: »Povezali smo se zaradi namena HSE, da na Srednji Savi zgradi vsaj 10 hidroelektrarn. Naša želja je ohranitev še zadnjega ohranjenega dela Save, kar bo koristilo tako naravi kot ljudem. Osnovni namen je čim prej vstopati v vse postopke v zvezi z nameravano naložbo. Vstopamo v imenu narave, eko sistema, rib, reke in v imenu vseh, ki sami ne morejo vstopati v postopke in seveda nenazadnje tudi ljudi, ki imajo največjo korist od vsega tega. Torej za vse tiste, ki ne morejo vstopati v postopke in se jih bo eventuelna investicija še kako dotaknila oz. jih bo degradirala. To se nam zdi nekaj povsem normalnega in osnovnega, kar bi morale takšne organizacije, kot so naše, delati. V razvitih demokracijah je to še kako zaželjeno, nevladniki in civilna družba so zaželjen partner v takšnih postopkih. V Sloveniji je zadnja leta čutiti drugo smer in smo dostikrat označeni kot zaviralci razvoja in nebodigatreba v takšnih postopkih. Kakorkoli, mi bomo naredili vse, da bomo svoje delo čim bolj dobro in pošteno opravili. Naše delo pa je opozarjati na vse negativne posledice, ki bi jih nameravana gradnja naredila. Od pristojnih bomo zahtevali boljše alternative in jih pomagali iskati. Ne pristajamo na izhodišče, da nas bodo postavili pred dejstvo, da bodo HE gradili, potem pa se bomo pogovarjali samo o okoljskih pogojih.«
Savus
Foto: prikaz ene od HE na Savi
