V domovih za ostarele v Zasavju trenutno biva 489 varovancev, ki bodo z novim letom za oskrbnino plačevali več.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je v lanskem decembru napovedala, da se bodo stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih zaradi dviga minimalnih plač in izvzetja dodatkov iz osnovne plače povečali za od pet do osem odstotkov. Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so odgovorili, da se bodo v povprečju cene povišale za največ 1,5 odstotka. Izvajalce so tudi pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki od storitev institucionalnega varstva ob dvigu stroškov dela ne bodo več omogočali pokritja odhodkov.
V Hrastniku cene formalno gledano še niso povišali, pojasnjuje direktor Drago Kopušar, so pa na ministrstvo poslali predlog, da se cena oskrbe poviša za 0,8 %, kar pomeni 0,17 € na dan.
V Trbovljah se je cena povišala za samoplačnike, pojasnjuje direktorica DUFS Danica Hren, položnica za stanovalce, ki imajo po odločbah CSD še druge zavezance za plačilo, pa bo nespremenjena; dvig cene bodo krili zavezanci za plačilo, ki so svojci oziroma občinski proračun. Dvig cene standardne oskrbe I znaša 0,9 % (0,17 evra), dvig cene oskrbe IV pa 1,3 % (0,41 evra) na dan.
Cene so že zvišali tudi v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski, Izlake, pojasnjuje direktorica Mateja Černi, in sicer se je cena oskrbe I povišala za 0,89 %, cena oskrbe IV pa za 1,37 %. Skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev so uskladili tudi ostale cene oskrbe, cene nadstandardnih in podstandardnih storitev ter cene dnevnega varstva. »Cene dodatnih storitev se niso spremenile,« je še dodala. Za stanovalce to pomeni, da bo nova cena oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi višja za 0,17 evra na dan, cena oskrbe IV v standardni dvoposteljni sobi pa za 0,42 evra na dan.
Poslanec Primož Siter je na predsednika Državnega zbora Dejana Židana že naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri poziva, naj vlada nemudoma zavrne vloge za dvig cen oskrbe v domovih za starejše in posebnih zavodih ter pripravi Zakon o dolgotrajni oskrbi.
»Spremembe minimalne plače in novembrski dvig plač zaposlenim v javnem sektorju niso vzrok za dvig cen storitev v domovih za starejše,« piše Siter, »temveč dvig zgolj legitimirajo. Cene oskrbe naraščajo zaradi zgrešenih in neobstoječih politik države na področju oskrbe starejših. Poglavitna razloga sta premajhno financiranje oskrbe starejših in dejstvo, da še vedno ni bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ob vsem tem je država s podeljevanjem koncesij omogočila še zaslužkarstvo na področju domske oskrbe. Koncesionarji so namreč privilegirani in v povprečju za storitve oskrbe zaračunavajo kar 28% več kot javni domovi. Pri tem, ko navijajo cene oskrbe, pa za nagrado niso obvezani voditi nikakršnih statistik glede kvalitete in ravni oskrbe.«
Naj bo razlog za dvig oskrbnin povišanje minimalnih plač ali neprimerna zakonodaja, dejstvo ostaja, da bodo oskrbovanci v domovih ob že tako nizkih pokojninah vsaj zaenkrat za oskrbo morali plačevati več. »Žal v domovih, ki nismo proračunsko financirani, druge možnosti za ublažitev dviga stroška dela nimamo,« zaključi Kopušar, »vsaj za naš dom lahko trdim, da smo notranje rezerve že izčrpali.«
Martina Drobne
Foto: arhiv Savus