ponedeljek, 24 junija, 2024

Iz te kategorije

Velikonočni ponedeljek

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazanja njegovima učencema na poti v Emavs.

V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Jezusovem vstajenju. Kristjani namreč verujejo v Jezusovo vstajenje tudi na osnovi pričevanja oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim je z očitnimi znamenji dokazal svojo obstoj. Med njimi sta bila tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje sveto pismo.

Velikonočni ponedeljek je po osamosvojitvi Slovenije dela prost dan. Po običajih je namenjen izletom, sprostitvi, obiskom sorodnikov in prijateljev. Razpored svetih maš je nedeljski oz. praznični.

Na veliko noč kristjani praznujejo dan, ko je Jezus vstal od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali, v nedeljo pa je vstal od mrtvih. Praznik je povezan tudi s starimi poganskimi navadami, s katerimi so obeleževali prihod pomladi in s tem novega življenja.

Praznik sam ima podlage v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem. Ker je Kristus vstal iz groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta.

Najvidnejša velikonočna tradicija, izmenjevanje pirhov, naj bi izvirala iz poganstva, natančneje iz čaščena boginje Eostre. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce. V krščanstvu rdeči pirhi simbolizirajo kaplje krvi iz Jezusovih ran, suho meso simbolizira Jezusovo telo, hren žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, kruh in pecivo pa trnjevo krono. Krščanska tradicija na veliki petek zapoveduje strogi post, v soboto se v cerkvi blagoslovi oziroma žegna hrana, ki jo v nedeljo pojedo za zajtrk.

Velika noč ne pade vsako leto na isti dan. Praznik je premakljiv – na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Od datuma velike noči so odvisni tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov.

Savus


 

Previous article
Next article

Isti avtor