torek, 11 februarja, 2025

Iz te kategorije

V Svobodi bo vroče

Predstava Sugar – Nekateri so za vroče bo 7. februarja doživela premierno uprizoritev v izvedbi gledališkega ansambla Kulturnega društva Svoboda Trbovlje. O intenzivnih pripravah, procesu dodeljevanja vlog in o zapletih, ki neizogibno spremljajo vsako predstavo od prvih vaj dalje, smo govorili z režiserko Annemarie Jerman.

Annemarie Jerman, režiserka predstave Sugar – Nekateri so za vroče. Nam poveste malo več o zgodbi predstave?

Foto: Martina Drobne

Zgodba je zgodba filma, v katerem igra Marilyn Monroe. Film je zelo znan, kulten, besedilo za predstavo pa je narejeno po istoimenskem mjuziklu, ki je tudi zelo popularen. Zgodba se dogaja v 20. letih 20. stoletja, med prohibicijo, ko je bil gangsterski način življenja precej popularen.

Foto: Tilen Ritter

Dva glasbenika, ki sta delala v šovbiznisu, sta ponesreči priči umoru, zaradi česar se morata skriti pred gangsterji, ki ju želijo ubiti. Dobita idejo, da se bosta pridružila ženskemu orkestru, kar pomeni, da se morata preobleči v ženski, in tu se začne zgodba zapletati. Na tej točki spoznata tudi glavno pevko orkestra Sugar in se oba zagledata vanjo.

Kdo bo nastopal v glavnih vlogah?

V glavnih vlogah nastopajo Rok Kreže kot Jerry, Mirza Ribič kot Joe in Anamarija Čančar kot Sugar.

To ni vaš režiserski prvenec. Katero predstavo ste že režirali?

Pred leti sem režirala predstavo Diplomiranec, prav tako narejeno po filmu. To je bilo pred korono, tako da je od tega že kar nekaj časa. Tisto je bila moja prva predstava, ki pa ni bila komedija, ampak bolj črna komedija. Zdaj smo se zadev lotili malo drugače. Imela sem zunanjo pomoč, tako pri kostumih kot pri režiji.

Od kod pride ta zunanja pomoč?

Foto: Tilen Ritter

Tokrat smo v našem gledališču prvič poiskali pomoč nekoga, ki ima profesionalno znanje in smo preko Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti začeli sodelovati s profesionalci. Prišli smo v stik z Ajdo Valcl, ki je profesionalna, nagrajena režiserka, ki je pred kratkim dobila nagrado Žlahtna komedija. Preko delavnice, ki jo je imela z nami, smo vzpostavili dober odnos in jo prosili, če nam pride režijsko pomagati pri predstavi. Prišla je na nekaj vaj in zelo izboljšala režijo, izboljšala je nekatere prizore, pa tudi igralci drugače dojemajo, če pride kdo od zunaj. Jaz sem namreč precej prijateljska.

(V tem trenutku pride v Linhatovo garderobo, kjer poteka pogovor, tehnik Sašo Kajtna, in pove, da je potrebno ponovno nastaviti zavese. Po njegovem odhodu Jerman zmaje z glavo.)

Komplikacije?

Seveda.

Kje pa se najpogosteje zaplete? 

Foto: Martina Drobne

Povsod, največkrat pa pri urnikih; pri mojem urniku, urnikih igralcev in urnikih vseh vpletenih. To je naš hobi, vsi to počnemo prostovoljno in imamo še druge obveznosti. V ansamblu nas je 12, 13 s Sašem vred, in vse usklajevati je precej težko. To je moja naloga, naloga režiserja, in to je najtežja naloga. Poleg tega, da moraš upoštevati, kdaj je prosta dvorana, moraš poznati tudi urnike vseh igralcev, da lahko organiziraš vajo.

Foto: Tilen Ritter

Najbolje je, če imamo fiksne vaje, imeli smo jih ob torkih in nedeljah, pred premiero pa moramo seveda vaditi pogosteje.

Že več let je torej minilo, odkar ste nazadnje režirali. Je bilo težko stopiti nazaj v režiserske čevlje?

V bistvu ne. Vmes je bila tako ali tako korona in se v gledališču ni veliko dogajalo, tako da tudi igrala nisem nikjer. Spomnila sem se, kako je to potekalo, res pa je, da sem malo pozabila na slabe stvari, recimo usklajevati vaje sem mislila, da bo lažje.

Po kakšnem ključu izbirate predstave? Jih izberete vi kot režiserka ali imajo vsi besedo pri tem?

To in prejšnjo sem izbrala sama. Zgodba ti mora biti zanimiva, nekaj moraš začutiti ob njej, da se želiš poglobiti vanjo in tako dolgo delati na njej. V sklopu izvedbe predstave moraš besedilo spremeniti, ga dramaturško predelati, da ustreza sceni, ki je mogoča, da ustreza igralcem, da jim besedilo ni zoprno. Sugar sem kar precej predelala. Dobila sem namreč besedilo, ki je v slovenščino prevedeno za mjuzikl, mi pa delamo komedijo, a predstava stoji in upam, da bo gledalcem všeč.

Torej niso samo igralci tisti, ki se prilagajajo vsebini, ampak tudi vsebino prilagajate igralcem?

Foto: Tilen Ritter

Zagotovo. Magija predstave je tako ali tako v tem, da igralci dobijo besedilo in dodajo svoje videnje lika, momente, situacije. Njihov glas, ki je specifičen, naredi predstavo živo, pa tudi režiser doda svoje videnje.

Kako potekajo priprave na premierno uprizoritev?

Delati smo začeli že več kot leto nazaj, ko smo imeli prve bralne vaje. Začne se s tem, da režiser sam predela besedilo, si zamisli sceno, kostume, igralce. Ko nabere ekipo in vsi igralci potrdijo, da želijo igrati in si bodo vzeli čas, se začnejo bralne vaje. Njihov smisel je, da se igralci naučijo besedila, a seveda ga tudi en teden pred premiero še ne znajo (smeh). Potem pa se začnejo vaje na odru, kjer delamo vsak prizor posebej, delajo se premiki, delamo na čustvih, čisto na koncu pa pridejo še vaje bolj tehnične narave, z lučmi, glasbo. Pogosto ne vadimo predstave od začetke do konca, ampak po prizorih, tako blizu premiere pa moramo izpeljati celotno predstavo z vsem. Veliko je tudi kostumskih vaj, da prilagodimo kostume.

Igralce izbirate na avdicijah ali si vi kot režiserka zamislite, koga želite v določeni vlogi?

Foto: Tilen Ritter

To je lokalno gledališče, kjer se vsi poznamo med seboj in točno veš, s kom lahko delaš, kdo zna kaj. Že, ko sem dobila v roke besedilo, sem si določene ljudi predstavljala v določenih vlogah. Bolj ali manj se je to uresničilo, manjše vloge pa dodelimo tistim, ki imajo pač čas. Sugar ima kar velik ansambel in za nekatere vloge sem imela izbrane čisto druge ljudi, ki so na primer pred tremi meseci povedali, da jim ne bo zneslo, zamenjali pa so jih ljudje, ki prej sploh še niso bili v gledališču. Tako je pri manjših vlogah, glavni igralci pa se morajo zares odločiti, da bodo v predstavi od začetka do konca, in ta odločitev je kar težka. Dve leti mora biti tudi tvoj dopust namreč odvisen od tega, kdaj so vaje in kdaj predstave.

Je lažje vpeljati izkušene igralce, ki imajo že svojo predstavo o tem, kako so videti te stvari, ali nekoga, ki še ni nikoli stal na odru?

Foto: Tilen Ritter

Zelo odvisno od posameznika. Nekateri se že na prvi vaji odlično vklopijo v ekipo in razumejo, koga poslušati in zakaj ga poslušati, zakaj so tu, jih to napolnjuje in se imajo super. Obstajajo pa tudi ljudje, ki pridejo sem iz drugačnih razlogov; mogoče je to osebnostna rast, da so si tega vedno želeli in na odru premagujejo negativno samopodobo, kar je seveda super in tudi vsakogar sprejmemo, a z vsakim igralcem je treba delati drugače.

Kdaj si lahko ogledamo predstavo?

Predstava ima premiero 7. februarja, v petek, ponavljamo pa jo v soboto, 15. februarja. Traja uro in 40 minut in nima odmora, začne pa se ob 19.30 uri. Lepo vabljeni.

Martina Drobne


 

Previous article
Next article

Isti avtor