Ljubljanski mostovi
Malokdo ve, da so kar trije mostovi v Ljubljani plod trboveljskega dela in znanja. Ribjo brv, ki si jo je arhitekt Peter Gabrijelčič zamislil kot minimalistično, transparentno brv od Kongresnega trga prek Hribarjevega nabrežja do Ribjega trga, so izdelali v hali trboveljske Metalie. Most je dolg 28 metrov. Ko so ga izdelali, so ga morali čez Trojane prepeljati v Ljubljano z izrednim prevozom. In to v enem kosu, zaradi česar so morali pri nalaganju podreti celo del stene v proizvodnji. Še pred tem so v sodelovanju z arhitektom Jurijem Kobetom izdelali dvoetažni most Hradeckega. Nad železnico so zgradili novega, nad Ljubljanico pa so obstoječega obnovili. Strojniki in tehnologi Metalie so obnovili tudi kompletno jeklo na črnuškem mostu.
Zaposlovanje
Metalia, ki deluje že od leta 1991, se od leta 2008 nahaja v prostorih bivše Strojne tovarne Trbovlje, v kateri je bil nekdaj zaposlen tudi direktor Marjan Jamšek. Gre za družinsko podjetje, ki ga vodi skupaj s sinom Matjažem Jamškom. Trenutno je v Metalii 16 zaposlenih, a po besedah direktorja bodo v kratkem potrebovali še koga. Že lani so zaposlili strojnika, ki je bil v času šolanja na STPŠ Trbovlje njihov štipendist, ter omogočili opravljanje prakse drugem dijaku strojništva iz iste šole. »S pridobivanjem kadrov nimamo težav,« je povedal direktor Metalie, »naše zaposlene tudi sami izobražujemo. Trg od nas zahteva tudi certifikate, ki jih pridobivamo. Na področju varilstva smo tako pridobili celo mednarodni certifikat.«
Za konje arabskih šejkov
Plod trboveljskega znanja in dela je tudi transporter za polnjenje ladijskih kontejnerjev, ki ga uporabljajo v Luki Koper. V Metalii so ga razvili iz svojega tipskega transporterja za polnjenje vagonov in tovornjakov, ki pa so ga preoblikovali v bolj horizontalno lego in povečali.
Z njihovim transporterjem zdaj v Luki nalagajo v ladijske kontejnerje sipki material, kot je na primer hrana za konje arabskih šejkov. Ta pride v luko v obliki pesnih briketov z vagoni in se transportira v hale. Od tam so brikete prej skoraj ročno, z manjšimi nakladači, nalagali v kontejnerje, pri čemer so bili dokaj počasni, obenem pa so brikete tudi uničevali, ko so vozili po njih. Zdaj to delo hitreje in učinkoviteje opravi Metaliin transporter, primeren za transport vseh sipkih materialov.
»Gre za sistem, ki bi bil lahko zanimiv še za koga drugega,« se strinja Marjan Jamšek in dodaja, da ga bo Metalia morda predstavila tudi na kakšnem sejmu. Zdaj se jih še ni udeleževala, kar imajo posla dovolj, časa pa večkrat premalo. Pred mesecem dni so zaključili transportni sistem v eni od avstrijskih železarn, do konca leta bodo končali in montirali podoben sistem na Češkem. Zaključujejo tudi več manjših projektov v Sloveniji, med drugim v železarni Štore in livarni v Žalcu.
Posli
Po besedah Marjana Jamška je težka industrija v Sloveniji še vedno zelo živahna. »Železarne in livarne tako v Sloveniji kot Evropi dobro in veliko delajo, ob tem pa veliko sredstev namenjajo ekološkim in proizvodnim izboljšavam.« Metalia skoraj polovico prihodkov ustvari na tujih trgih, med slovenskimi kupci pa ni zasavskih. »Razen za podjetje IGM in nekaj malega za TET in RTH v Zasavju nismo delali,« je povedal Jamšek in obenem poudaril, da je strojništvo pri nas premalo cenjeno. To občuti predvsem takrat, ko se poteguje za posle. »Cene na trgu so poznane. Ko se za posel poteguješ, moraš biti cenovno čimbolj ugoden. Ob tem vidim, kako v tujini naše delo dosega bistveno višjo vrednost. Mogoče so v tujini večje tudi zahteve, ampak glede na zahteve naših naročnikov v Sloveniji, so za nas dokaj primerljive.«
Tatjana Polanc Kolander
