»Valentinovo se me dotakne predvsem zaradi bolj pozornih družinskih članov. Eni prazniki so tradicionalni, drugi moderni, na nekatere pa smo žal pozabili. Ni pomembno, ali je praznik uvožen, ampak, ali se človek najde v njem. Vsekakor je priložnosti, ki spodbujajo pozitiven odnos med ljudmi, potrebno izkoristiti. Žal pa je tudi Valentinovo praznik, kjer se vse prevečkrat naklonjenost izkazuje z materialnimi dobrinami, komercialnim pretiravanjem in kratkim rokom trajanja danih obljub.«
Tomaž Benko, izvršni direktor Avtohiše Malgaj Trbovlje
»Ko sem bila še samska, me je ta dan žalostil. Okoli vseh praznikov je malo preveč pompa in subtilnih sporočil, da brez partnerja nismo zadostni (že če pogledamo kataloge različnih trgovin). Se pa strinjam, da se je lepo počutiti ljubljenega in ljubezen vračati, saj je vsak krog potrebno skleniti. Prijateljem, družini in Urošu moram takoj zdaj povedati tole: rada vas imam in hvala, ker mi barvate življenje! Letos se bova s fantom udeležila koncerta v Ljubljani. Tokrat v publiki in ne na odru.«
Tjaša Šketako, pianistka, Glasbena šola Hrastnik
»Letošnje Valentinovo bom preživel skupaj s skupino mladih, ki se udeležujejo mladinske izmenjave, v Dobovi, kjer bomo prostovoljci v begunskem centru. Tako bo ta dan zares nekaj posebnega in se ga že veselim. Kaj veliko sicer na Valentinovo ne dam, je pa vsak dan, ko se spomnimo na bližnjega lep dan, pa naj bo to ta ali katerikoli drugi datum.«
Mitja Adamlje, Mladinski center Trbovlje
»Pozornost do sočloveka in narave je življenjsko pomembna. Vendar osebno menim, da ne na zapovedane dni. Še posebej ne na tiste, ki ne izvirajo iz naše bogate narodne zakladnice. Pomembne so vsakdanje pozornosti, ko delimo dobro brez javnega ploskanja. Lepo je, če veš, da imaš prijatelje in znance, ki jih lahko pokličeš kadarkoli v dnevu, da z njimi deliš svojo nesrečo ali srečo. Kako se posameznika dotakne Valentinovo, je stvar osebnega doživljanja.«
Alenka Knez, učiteljica strokovnih predmetov v pokoju
»Včasih je za ta dan veljal rek Sveti Valentin nam da ključ od korenin. Se pravi, da se prične narava prebujati in ptički ženiti. Čeprav se ta praznik čedalje bolj uveljavlja tudi pri nas, je za nas, že malo starejše, kar majčkeno nerodno, da bi se sedaj pričeli obdarovati. Žal mi je, da takrat, ko smo bili mlajši, tega lepega praznika nismo poznali v takšnem smislu in pomenu. Sigurno bi ga tudi znali s pridom izkoristiti in obdariti najdražje s kakšnimi čokoladnimi srčki, morda tudi s cvetjem.«
Slavko Jelševar, direktor podjetja JE&GR Zagorje
