Vsak teden ob sredah vam predstavljamo enega izmed umetnikov 59. Slikarske kolonije Izlake-Zagorje 2022 ter njihovo delo. Svet poskušamo videti skozi njihove oči. Avtorje predstavlja umetniški vodja kolonije Milan Razboršek. Danes je na vrsti Gineke Zikken.

Gineke Zikken je bila rojena leta 1959. Na Univerzi v Groningenu je leta 1986 zaključila študij nemškega jezika in literature, leta 1999 pa Wakers art school v Amsterdamu. Leta 2007 je prejela Rembrandtovo nagrado. Vključena je v umetniški združenji Pulchri in Drenthe. Udeležuje se različnih umetniških manifestacij doma in v tujini, od Nemčije do Kenije, letos tudi v Sloveniji. Predstavlja se na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njena dela so vključena v številne privatne zbirke in tudi v različne stalne zbirke muzejev in galerij.

Slika nizozemske umetnice se nam že na prvi pogled zdi precej domača in to v več pogledih. Ni pretirano, če rečemo, da je bila motivika industrijske krajine paradni konj zasavskih likovnikov, ki se je skozi različne variacije ohranila vse do danes. Nekoč so omenjali celo zasavsko likovno šolo. Značilna slikarska manira takratnega obdobja je bila blizu neke vrste analitičnemu kubizmu, ki so ga domov prinesli tisti slovenski študenti, ki so imeli možnost vsaj nekaj časa bivati v Parizu (Dovjak, Seljak). Nekaj podobnega lahko zasledimo tudi v sliki Gineke Zikken, vključno s koloritom, ki je racionalen, tipično industrijski. Zelenomodri hlad, ki veje iz slike, umirja le v desno pomaknjen zarjavelo oranžni kvadrat. Za Gineke Zikken je znano, da v domačem okolju pogosto izbira motive z različnimi pristaniškimi napravami, doki in žerjavi. Slika torej krajino, na katero je vplival človek in ni idilična, je odtujena in industrializirana. Ni čudno, da je slikarka v času bivanja pri nas na nezavedni ravni vzpostavila stik z našo dolgoletno tradicijo, ki smo jo nedavno tega sami varno shranili v podzavest.

Milan Razboršek

Foto: Milan in Urška Razboršek