Po zadnjem vročem zmenku sva s Hugolinom še bolj hrepenela drug po drugem in nestrpno sva pričakovala najino ponovno snidenje. Naveličana sem bila izgovorov in prikrivanja mojega novega razmerja. Sklenila sem, da se bom odločala sama zase in ne bom več dovolila drugim kreirati svoje življenje. Ne mislim več samo obstajati, želim si polno živeti!
Otrokoma sem povedala za najino razmerje in oba sta mi zaželela sreče. Mojo odločitev sta lepo sprejela in nikakor si nista želela, da bi bila ponovno skupaj z njunim očetom. Oddahnila sem si! Povsem drugače pa je reagiral moj bivši mož in vedela sem, da bodo z njim še težave, saj se nikakor ni mogel sprijazniti z mojim novim razmerjem.
»Zdaj sva enakovredna.«
S Hugolinom sva se dogovorila za zmenek v kraju kjer je živel. Na pot sem nameravala z vlakom, saj sva tako oba občutila več svobode. Popoldne sem se lepo uredila ter vsa sijoča in srečna hotela zapustiti stanovanje. In glej ga zlomka, ravno, ko sem prijela za kljuko, se je pojavil moj bivši mož. Z objemom mi je preprečil, da bi odprla vhodna vrata. Najbrž je šele v tistem trenutku spoznal, da me je dokončno izgubil, zato me je panično začel objemati in pregovarjati, naj ne grem. Govoril je, da sva zdaj enakovredna, saj sva prevarala drug drugega.
»Halo!« Kdo je tukaj koga prevaral? Jaz njega definitivno nisem, saj sem bila že ločena. V strahu pred dokončno izgubo so besede kar vrele iz njega, a za naju je bilo že davno prepozno. Ko bi mi le prej pokazal toliko pozornosti …
Boleč trebušček
Tudi če ne bi bila na novo zaljubljena, ni bilo več poti nazaj, kajti želela sem si drugačnega življenja. Uspela sem se mu iztrgati iz objema in odhitela sem proti avtobusni postaji, saj se mi je že zelo mudilo. Mož je z avtom pridrvel za mano in mi skozi odprto okno začel prigovarjati, naj ne grem na zmenek. Prigovarjanje ni obrodilo sadov, zato je spremenil taktiko in mi prijazno predlagal, naj se usedem v avto. Rekel je, da me bo odpeljal na železniško postajo. »Ha, pa kaj še!« Seveda mu nisem verjela. Nadaljevala sem svojo pot, on pa mi je še kar prigovarjal, naj se usedem v avto, vse dokler ga niso pregnali hupajoči avtomobili za njim. Kot bi se vse dogajalo z nadzvočno hitrostjo. Ravno, ko sem prispela na avtobusno postajo, sem prejela hčerin telefonski klic. Vsa histerična mi je jokala v telefon, naj pridem nazaj domov, saj jo boli trebušček. Vedela sem, da je to maslo bivšega moža, a zaradi ljubezni do otrok sem nemudoma odhitela nazaj domov. Otroka bosta ne glede na vse vedno prioriteta v mojem življenju. V tistem času je hči obiskovala 3. razred osnovne šole, sin pa je hodil že v srednjo šolo. Z lahkoto bi zdržala nekaj uric brez mene in ko sem prišla domov, sem videla, da je hči popolnoma zdrava. V solzah mi je priznala, da jo je k laganju nagovoril njun oče. Žal mi je bilo otrok in nisem hotela, da se vsa drama še stopnjuje. Hči sem pomirila in se z njo pogovorila. S Hugolinom sva si zares želela bližine, zato je on prišel v moj kraj, hčeri pa sem obljubila, da se vrnem čez eno uro. Posledično je zmenek minil v precej turobnem vzdušju, saj so nedavni dogodki močno vplivali name. Ves čas sva sedela objeta v avtu. V njegovem objemu sem se počutila tako varno. Najin mali svet nama je pomenil vse. Moje dlani so se izgubile v njegovih in počasi je napočil čas slovesa. Hugolin mi je dejal, da se boji zame. Želel je z menoj domov, da se pogovori z mojim bivšim možem. Seveda mu tega nisem dovolila, saj bi nastal še večji kaos. Pripeljal me je pred hišo in mi zabičal, naj ga v primeru agresije s strani bivšega takoj pokličem po telefonu. Poslovila sva se in kljub temu, da mi je bilo srečanje z njim lepo, sem komaj čakala, da pridem domov, saj nisem vedela, kakšen bo naslednji scenarij bivšega moža. Začuda je bilo doma vse mirno, kot da tiste drame poprej sploh ne bi bilo. Kasneje sem se pogovorila z mojima otrokoma in jima pojasnila: »Kljub temu, da sem vajina mati, imam pravico živeti svoje življenje, kot si ga želim. Vem, da sem dobra in skrbna mati. Vidva pa bosta pri meni vedno na prvem mestu!« Zvečer sem s težavo zaspala, saj sem v sebi nekako slutila, da nikoli več ne bo, kot je bilo.
Sanja Svetlina
Fotografije so simbolične.
Prigode navihane gospodinje izhajajo vsako nedeljo. Berete jih lahko na povezavi.