Stanko Simončič je konec lanskega leta še za en mandat podaljšal predsedovanje KS Franc Farčnik. Čisto pravi Zagorjan, kot se opiše, je ponosen na »svoje« krajane, ki še vedno znajo stopiti skupaj in si pomagati. Ponosno tudi pove, da je eden redkih Zagorjanov, ki ni bil rojen v Trbovljah.
Že od nekdaj živite v Zagorju?
No, jaz sem pa čisto pravi Zagorjan (smeh). Tudi rojen sem v Zagorju. Malokdo mi verjame, ampak je res. Rodil sem se leta 1968, ravno v tistem času, ko so porodnišnico v Trbovljah obnavljali in so jo začasno prestavili v Zagorje. Poznam še štiri takšne, med njimi je tudi Tanja Ribič. Tudi moja starša sta iz Zagorja, iz naše krajevne skupnosti, in tudi, ko sem se preselil, sem se samo iz ene ulice v drugo (smeh).
S čim pa se sicer ukvarjate, ko ne vodite krajevne skupnosti?
Zaposlen sem na AMZS v Trbovljah kot vodja tehničnih pregledov. Drugače pa že več kot 35 let igram pri Pihalnem orkestru Svea Zagorje, to mi je v veliko veselje, rad pa tudi smučam, kolesarim, hodim v planine … Mislim, da sem čisto povprečen človek, ki ima rad življenje.
To je vaš drugi mandat. Boste kandidirali tudi v naslednjem?
Mislim, da je potrebna tudi kakšna sprememba. Takole bom rekel, dva mandata se mi zdita kar dovolj, mislim, da morajo tudi drugi dati svoje ideje, svoj elan. Da nekaj začnejo delati na novo. Sicer pa smo komaj začeli, je še dosti pred nami, tri leta, naprej pa bomo še videli. Nismo še naredili vsega, kar smo si zastavili.
In kaj ste si zastavili?
V prvem mandatu smo se še spoznavali med seboj in ugotavljali, kako te zadeve potekajo. Kar nekaj ciljev, ki sem si jih zastavil, oziroma si jih je zastavil svet KS, smo uresničili, recimo na področju gospodarstva, infrastrukture, pa tudi glede kulture in družabnega življenja v KS. Če gremo kar po vrsti: naš prvi mandat se je začel, ko se je začelo pripravljati kanalizacijsko omrežje. Takrat smo preko tega uspeli urediti tudi določene ceste v naši krajevni skupnosti. Uredili smo tudi vpadnico v našo KS in s tem tudi del krajevne ceste. Mislim, da smo naredili že kar veliko, imamo pa seveda še dosti za urediti. Rekonstruirali, na primer, smo le del kanalizacijske infrastrukture, urediti pa jo je treba še v drugem delu krajevne skupnosti – v Selu, kjer je problem kar pereč in bo rekonstrukcija kar zalogaj. Urediti je treba meteorno vodo in hudourniške struge, ki nam povzročajo kar dosti problemov. Sodelovali smo tudi pri umeščanju gospodarskega objekta Termita v našo KS, kar se je potem, kot vemo, sfižilo. V Termitu so imeli interes, da bi prišli v našo KS. Mi smo bili takrat zelo aktivni na tem področju, sklicali smo zbor krajanov, kajti takrat so se pojavili prvi pomisleki glede tega. Na zboru je družba Termit predstavila svoje delovanje, krajani so imeli možnost zastaviti vprašanja in takrat smo se prvič seznanili z delovanjem Termita. Kasneje so si v Termitu premislili, lokacijo pa še vedno želimo zapolniti, ji dati vsebino, tako da imamo tudi tu še plan kaj storiti. Trenutno še nič konkretnega, se pa zavedam, da potrebujemo delovna mesta tudi za manj izobražen kader, da ne bodo potem vsi hodili delat v druge kraje. Sicer bo v Zagorju ostalo samo starejše prebivalstvo, kar pa spet ni v redu. Želimo si zadev, zaradi katerih bi tudi mladi ostajali v Zagorju.
Kako pa sicer sodelujete s krajani?
Poslušamo jih in poskušamo odgovoriti na vsa njihova vprašanja. Ampak to ponavadi prepustimo tistemu, ki je dolžan podajati odgovore. Organizirali smo že dva zbora krajanov, ker mi nismo strokovno usposobljeni, da bi odgovarjali na vprašanja, zato je najbolje, da v takšnih situacijah skličemo zbor krajanov in predamo vprašanja odgovornim osebam. Sicer pa delamo z odprtimi rokami, ničesar ne skrivamo in vsi krajani imajo možnost sodelovati in slišati odgovore.
Sodelujemo tudi z organizacijami v naši vasi, s ŠD Trimček, MEPZ Ladko Korošec, ki je nastal iz naših krajanov, čeprav imajo zdaj sedež drugje, Turistično društvo Ruardi, sodelujemo pa tudi s krajevnim odborom Rdečega križa – imamo zelo aktivne, požrtvovalne prostovoljke, ki pomagajo starejšim, ki so potrebni pomoči, in res jih moram pohvaliti.
Kako pa sodelujete z občino?
Z županom sodelujemo odlično. Vedno poslušajo naše želje in poskušajo tudi urediti težave, ampak vemo, da bi vedno radi še več, sploh na področju infrastrukture. Tu pa vemo, da so problem finančna sredstva, ki jih morajo razporejati po celi občini. Ampak nekaj gotovo dobimo, župan se udeležuje naših prireditev, tako, da mislim, da smo v dobrih odnosih.
Je naporno voditi KS?
Če hočemo, da se kaj naredi, imamo kar veliko dela. Vedno moramo gledati na to, kakšne možnosti imamo, na katerih področjih bomo uspeli, in tja usmeriti malo več pozornosti. Zgodi se, da kakšno zadevo bolj nujno potrebujemo, ampak zaradi takšnih in drugačnih razlogov mogoče ni tako hitro izvedljiva, tako, da se pač obrnemo tja, kjer bomo imeli več uspeha. Dejansko gledamo tudi na to, da se pridružimo, kadar je kakšna gradnja in na tistem delu malo »porinemo«, da se naredi malo več, kot je bilo v planu.
Na kaj ste v vaši krajevni skupnosti še posebej ponosni?
Težko bi rekel, da sem na kaj posebej ponosen. No, ponosen sem, da sem predsednik krajevne skupnosti, da se ta lepo razvija, da je urejena, to, mislim, da je dovolj. Pa tudi na to, da, če grem po ulicah, vidim krajane, ki so povezani med seboj, so pravi sosedje, da se razumejo in to se tudi na prireditvah pozna, pridejo skupaj in to mi je v veselje.
Martina Drobne
Foto: osebni arhiv
