Pojav vlage v stavbah
Vlažni notranji prostori tudi danes niso redek pojav. Vlaga je prisotna tako v starih stavbah, kot v novogradnjah. Ključno je, da vzroke povišane vlage čim prej odkrijemo in jih odpravimo, saj lahko takšni prostori povzročajo negativne učinke na zdravje.
Kakšne so posledice povišane vlage v stavbah?
Ena najresnejših posledic povišane vlage je pojav plesni, ki se razvija pri visokih relativnih vlažnostih (75 %). Plesni najbolje uspevajo v temnih in vlažnih prostorih. V stanovanju pa povzročajo številne neželene učinke na zdravje, kot so alergije in okužbe dihal. Idealna vlažnost v prostorih naj bi bila od 40 do 60 %.
Od kod prihaja vlaga?
Vlažnost zraka v notranjih prostorih povečujejo vsakodnevne dejavnosti, kot so kuhanje, sušenje perila in tuširanje. Povprečna štiričlanska družina na dan z vsakodnevnimi aktivnostmi v zrak izpusti približno 10 litrov vlage. Povišana vlaga v prostorih je pogosto posledica nezadostnega prezračevanja medtem ko je vlaga, ki se pojavlja na konstrukciji objekta lahko posledica drugih vzrokov kot so puščanje vodovodne napeljave ali slabo izvedena drenaža in hidroizolacija.
Kapilarna vlaga
Kapilarno vlago preprosto opišemo kot vlago, ki se iz tal dviguje po stenah podobno kot se voda dviguje po papirnati brisači. Eden od načinov sanacije kapilarne vlage je izvedba silikonske bariere, ki onemogoča dvig vode po steni, ter izvedba hidroizolacije in ustrezne drenaže okoli objekta.
Povišana zračna vlaga v notranjih prostorih
Znaki slabega prezračevanja prostorov so običajno zarošena okna in pojav plesni na toplotnih mostovih. To so deli stavbe, kjer toplota hitreje prehaja skozi konstrukcijo in so posledično hladnejši, to pa povzroča kondenzacijo notranjega zraka in pojav vlažnih zidov. Največkrat so ta mesta slabo izolirani vogali stavbe ali stiki med steno in neizoliranim balkonom. Takšna mesta pozimi zagotavljajo odlične pogoje za rast plesni, zato je pomembno, da jih ustrezno saniramo. Vlago v prostorih je dobro spremljati s pomočjo higrometra oziroma vlagomera.
Površinska kondenzacija in preprečevanje
Kondenzacija nastane, ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladno površino, na primer okenskim steklom. Pri tem se zrak ohladi, iz njega pa se izloči vlaga v obliki vodnih kapljic. Ta pojav poznamo kot rosenje. Vodne kapljice, ki se zadržujejo na steklu, ustvarjajo idealne pogoje za rast plesni.
Pravilno in redno prezračevanje
Če prostore prezračujemo naravno z odpiranjem oken in vrat, to storimo tako, da okna in vrata odpremo na stežaj večkrat na dan za 5 do 15 minut. Pri mehanskem prezračevanju se priporoča, da prezračevalna naprava deluje ves čas, na povišanih nastavitvah pa vsaj dve uri na dan. Da zagotovimo optimalno kroženje zraka, je priporočljivo, da je pohištvo od stene odmaknemo približno 5 cm.
Subvencija za prezračevanje
Če mehanskega prezračevanja z vračanjem toplote še nimamo vgrajenega in bi želeli zmanjšati toplotne izgube, ki nastanejo z naravnim prezračevanjem, se za nasvet lahko obrnete na najbližjo energetsko svetovalno pisarno Eko sklada.
Ogrevanje in hlajenje
Za uspešno preprečevanje površinske kondenzacije v stavbah je pomembno, da stavbe v zimskem času pravilno ogrevamo. Temperature nižje od 18 °C lahko povzročajo površinsko kondenzacijo.
Primož Črne, mag. inž. str., energetski svetovalec mreže ENSVET
Foto: arhiv Savus
